Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (28.078-28.102)


  1.      polnoléten  -tna -o [u̯n] prid. (ẹ̑) ki izpolni določeno starost, s katero postane deležen vseh pravnih pravic, obveznosti: biti, postati polnoleten ♦ jur. ki izpolni z zakonom določeno starost in postane s tem poslovno sposoben; sam.: ta predpis velja za vse polnoletne ♪
  2.      polnomóčen  -čna -o [u̯n] prid. (ọ̑) zastar. pooblaščen: polnomočni predstavnik organizacije ♪
  3.      polnomóčje  -a [u̯n] s (ọ̑) zastar. pooblastilo: dati, imeti polnomočje; dobil je polnomočje, da upravlja s tem / podpisati polnomočje ♪
  4.      polnopráven  -vna -o [u̯n] prid. (á ā) ki ima glede na določen pravni dokument, dogovor vse pravice: polnopraven član društva; polnopravni udeleženci konference / črnci še zmeraj nimajo polnopravnega družbenega položaja ● ekspr. šele po tem dejanju je postal polnopraven član tatinske druščine enakopraven; publ. s tem delom je postala tudi ta umetniška smer polnopravna priznana, cenjena polnoprávno prisl.: polnopravno se udeleževati kongresa ∙ pisar. polnopravno odgovarjati za nastalo škodo biti odgovoren zanjo ♪
  5.      pólnost  -i [u̯n] ž (ọ́) značilnost, stanje polnega: polnost posode / polnost ustnic / barva in polnost glasu ● publ. v polnosti se zavedam slabih strani predloga v celoti, popolnoma ♪
  6.      polnoštevílen  -lna -o [ou̯] prid. (ȋ) 1. ki ima toliko oseb, kot je določeno: bataljon je polnoštevilen; polnoštevilna skupina 2. ki zajema vse osebe določene skupnosti: polnoštevilni zbor zaposlenih / publ. tako polnoštevilne udeležbe že dolgo ni bilo velike, množične polnoštevílno prisl.: akcije so se udeležili polnoštevilno; polnoštevilno zbrani odborniki ♪
  7.      polnoúden  -dna -o [u̯n] prid. (ū) zastar. debel, okrogel: polnoudna ženska / polnoudno telo ♪
  8.      polnovréden  -dna -o [u̯n] prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. ki ima vse pričakovane pozitivne lastnosti, značilnosti: iz te šole je izšlo veliko polnovrednih delavcev / to je polnovreden dokaz za njegove poštene namene zadosten, prepričljiv; šah se mu je zdel polnovredna športna panoga enakovredna; odpadke izkorišča druga tovarna kot polnovredno surovino dobro, kvalitetno ◊ agr. polnovredno krmilo krmilo, katerega hranilne snovi se v celoti, popolnoma izkoristijo; fin. polnovredni kovani denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; obrt. polnovredni kruh kruh iz moke, ki ji niso odvzeti otrobi polnovrédno prisl.: umrlega ne bo mogoče tako kmalu polnovredno nadomestiti ♪
  9.      polnovrédnost  -i [u̯n] ž (ẹ́) publ. lastnost, značilnost polnovrednega: nekatere pridobitve civilizacije ogrožajo biološko polnovrednost človeka; umetniška polnovrednost dela ♪
  10.      pólóbla  -e [ou̯ tudi ol] ž (ọ̑-ọ̑) 1. vsak od dveh enakih delov oble, razdeljene z ravnino skozi središče: sestaviti obe polobli / predmet z obliko poloble // ekspr., s prilastkom kar je po obliki temu podobno: gola polobla starčkove glave / nad njimi se je bočila modra nebesna polobla 2. geogr. polovica zemeljske oble: južna, zahodna polobla ● publ. države na vzhodni polobli v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji; publ. politični položaj na zahodni polobli v Južni, Severni Ameriki ♪
  11.      pólobléka  -e [ou̯] ž (ọ̑-ẹ̑) žensko oblačilo brez rokavov, pod katerim se nosi bluza, pulover: skrojiti polobleko; dekliška polobleka ♪
  12.      pólobràt  -áta [ou̯] m (ọ̑-ȁ ọ̑-á) obrat za 90°: polobrat glave / polobrat na desno, v desno ♦ kor. plesni obrat za 180° ♪
  13.      pólodpŕt  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȓ) knjiž. napol odprt: obstal je med polodprtimi vrati / iz polodprte sobe je bilo slišati govorjenje / v njegovih polodprtih očeh je bilo nekaj žalostnega / spal je s polodprtimi usti ● pripeljal se je s polodprtim avtomobilom z avtomobilom, pri katerem se streha da odstraniti, zložiti; polodprta bluza bluza z večjim (vratnim) izrezom ◊ agr. polodprti hlev hlev, pri katerem ena ali dve steni ne segata do stropa, strehe; elektr. polodprti stroj stroj, ki ima navitje zaščiteno pred mehanskimi poškodbami z okrovom; jur. polodprti oddelek kazenskega poboljševalnega zavoda oddelek zavoda, v katerem je nadzorstvo manj strogo in zavarovanje manjše; šah. polodprta otvoritev otvoritev z dvojno potezo kraljevega kmeta, ki ji ne sledi enaka poteza nasprotnika ♪
  14.      pólodvísen  -sna -o [ou̯] prid. (ọ̑-í ọ̑-ȋ) ki ni popolnoma odvisen: polodvisne države / priti v polodvisen položaj ♪
  15.      pològ  in pôlog -óga m (ȍ ọ́; ó ọ́) 1. denarni znesek, ki ga je treba (začasno) dati, izročiti komu, da se dobi posojilo, določena pravica: nakazati banki polog; polog za nakup stanovanja na kredit / garancijski polog 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti; depozit: zlorabiti izročene pologe / bančni polog bančni depo ♦ jur. sodni polog denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti; sodni depozit 3. glagolnik od položiti 5: polog dnevnega iztržka; dvigi in pologi 4. nar. zahodno položen, nekoliko nagnjen svet: na pologu stoji koča; travnat, zasnežen polog / steči po pologu griča ♪
  16.      polókati  -am dov. (ọ̄) popiti tako, da se izteguje jezik: mačka je hlastno polokala mleko // slabš. popiti sploh: polokala sta že pol soda vina, zadosti je / pog. tisto noč so ga dosti polokali ♪
  17.      polòm  -ôma m (ȍ ó) 1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: bližati se polomu; zaradi slabega gospodarjenja je prišlo do poloma; rešiti podjetje pred polomom / gospodarski polom / ekspr.: njun zakon je pred polomom ločitvijo; polom vzhodne fronte zlom // ekspr. popoln neuspeh: predstava je doživela polom; polom na volitvah 2. ekspr. hrup, trušč: otroka je ves ta polom v hiši prestrašil / to bo spet polom, ko bo to izvedel 3. glagolnik od polomiti: polom dreves / polom v gozdu zaradi snega, viharja ◊ geol. premaknitev zemeljskih plasti ob kaki drsni ploskvi ♪
  18.      polomástiti  -im dov. (á ȃ) 1. krajši čas lomastiti: nekaj je polomastilo za njimi, potem je bilo pa vse tiho 2. ekspr. s silo polomiti, potrgati: vihar je polomastil drevje; polomastiti veje ♪
  19.      polomíja  -e ž (ȋ) ekspr. 1. popoln neuspeh: bati se polomije; predstava je doživela polomijo / zaradi polomije v šoli so bili z njim neprijazni // kar je popolnoma neuspešno: novi most je polomija; družinska polomija 2. polomljena stvar: pospraviti polomijo; kaj boš s to polomijo ♦ gozd. zaradi snega, viharja polomljeno drevje ♪
  20.      polomijáda  -e ž (ȃ) ekspr. popoln neuspeh: odgovoren je za polomijado ob volitvah // kar je popolnoma neuspešno: njun zakon je polomijada ♪
  21.      polomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti: polomiti palice; polomiti drevesom vrhove / sneg je polomil veje // povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele: pri obiranju so drevo precej polomili / polomiti ograjo, stol / ekspr. polomiti ključavnico, uro pokvariti 2. ekspr. povzročiti komu zlome, poškodbe: tako ga je tepel, da ga je vsega polomil; ne hodi tja, da se ne polomiš; pri padcu se je ves polomil 3. pog., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga fant kaj polomi, se lepo pomenita; ekspr.: polomil si ga na celi črti; pošteno ga je polomil // narediti napako: igralec ga je na premieri polomil; polomil ga je pri izpitu / ekspr. polomil si jo, da jih nisi povabil ● ekspr. ob izgovarjavi teh besed bi si kmalu jezike polomili zelo težko, nespretno so jih izgovarjali; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan polómljen -a -o: polomljena ograja; polomljeno drevo ∙ ekspr. iz službe je prišel ves polomljen zelo utrujen; ekspr. govoril je v polomljeni angleščini slabi, nepravilni ♪
  22.      polómljenec  -nca m (ọ́) ekspr. invalid, pohabljenec: po oglih so posedali polomljenci in siromaki ◊ gozd. (zaradi snega, viharja) polomljeno drevo ♪
  23.      polomnína  -e ž (ȋ) gozd. (zaradi snega, viharja) polomljene veje, drevesa: pospraviti polomnino ♪
  24.      poloníst  -a m (ȋ) strokovnjak za polonistiko: uvodno študijo je napisal eden največjih jugoslovanskih polonistov ♪
  25.      polóščiti  -im dov. (ọ̄) 1. prekriti z loščem: pološčiti cvetlični lonček / pološčiti kovinske predmete emajlirati 2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: pološčiti parket, škornje 3. knjiž. polakirati: pološčiti omaro; pološčiti si nohte; pren., ekspr. pisatelj je življenje preveč pološčil polóščen -a -o: pološčeni čevlji / pološčeni prt prt, na katerega je nanesen škrob za lesk in večjo odpornost proti maščobam ♪

   27.953 27.978 28.003 28.028 28.053 28.078 28.103 28.128 28.153 28.178  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA