Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (27.953-27.977)



  1.      poléti  prisl. (ẹ́) v poletnem času: poleti bomo šli k morju; lani poleti se je oženil / ekspr. soba je pozimi in poleti vlažna zmeraj / obleka za poleti
  2.      polétje  -a s (ẹ̑) 1. del leta med pomladjo in jesenjo: poletje je minilo, nastopila je jesen; do poletja so končali delo; vrniti se sredi poletja; suho, vroče poletje; ekspr. to je pravo tropsko poletje / ekspr.: vedno bolj vroče je, gremo že v poletje; pomlad se je nagnila v poletje / čez poletje je hodil delat k sosedu; star. potok v poletju skoraj presahne poleti; umrl je lansko poletje ♦ astr. astronomsko poletje doba od poletnega sončnega obrata do jesenskega enakonočja; etn. Martinovo poletje doba lepega vremena okoli 11. novembra; meteor. babje poletje doba lepega vremena v začetku jeseni; indijansko poletje na ameriškem severu babje poletje // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo še poletje, v hribih pa že jesen; pozno poletje ga je navdalo z otožnostjo / zunaj je poletje poletno vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je poletje 2. ekspr., s prilastkom doba največje življenjske moči: njegovo poletje že mineva ● ekspr. biti v poletju moči njegova moč se je razvila do največje mere; knjiž. fant s sedemnajstimi poletji star sedemnajst let
  3.      poletúša  -e ž (ú) nav. mn., zool. glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae
  4.      poleževáti  -újem nedov.) poležavati: delamo, on pa poležuje; poleževati na plaži / že en teden poležuje in kašlja
  5.      poléžkati  -am nedov. (ẹ̑) nar. poležavati: cel dan poležka na peči
  6.      polêžkati  -am dov. () otr. poležati: bi rada še malo poležkala, hčerka
  7.      poležkávati  -am nedov. () ekspr. poležavati: mačka poležkava na peči / zadnje leto ni mogel več delati in je dosti poležkaval
  8.      poležkováti  -újem tudi poléžkovati -ujem nedov.; ẹ̑) ekspr. poležavati: poležkovati v senci / že nekaj dni se ni počutil dobro in je poležkoval
  9.      poležúh  -a m (ū) slabš. kdor (rad) dolgo leži, poležava: on je velik poležuh / kot nagovor vstanite, poležuhi
  10.      pólfinále  -a [f] m (ọ̑-) šport. izločilno tekmovanje za nastop v finalu: uvrstiti se v polfinale / žarg. polfinale so vsi tekači tekli zelo hitro polfinalni tek
  11.      pólfinálen  -lna -o [f] prid. (ọ̑-) 1. nanašajoč se na polfinale: polfinalna tekma 2. namenjen za izdelavo drugega izdelka: polfinalni in finalni izdelki
  12.      pólfinalíst  -a [f] m (ọ̑-) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v polfinalu: med polfinalisti je tudi reprezentanca Jugoslavije
  13.      pólfotélj  -a [f] m (ọ̑-ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet, navadno oblazinjen: sesti v polfotelj; fotelji in polfotelji
  14.      polglásnik  -a [g] m () lingv. samoglasnik, izgovorjen z jezikom v nevtralnem položaju: izgovoriti polglasnik; črka e v besedi kadilec označuje polglasnik / francoski, nemški polglasniki // znak za tak samoglasnik: napisati polglasnik
  15.      pólh  -a [h] m (ọ̄ ọ́) gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe
  16.      poliakríl  -a m () kem. s polimerizacijo akrilne kisline ali njenih estrov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov
  17.      poliakrílnitríl  -a m (-) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za umetna vlakna
  18.      poliamíd  -a m () kem. s polikondenzacijo navadno aminokislin in aminov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken
  19.      poliandríja  -e ž () knjiž. zakon žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo: živeti v poliandriji
  20.      políca 1 -e ž (í) 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami ∙ ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji // kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica 2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina
  21.      políca 2 -e ž (í) navadno v zvezi zavarovalna polica listina s podatki o sklenjeni zavarovalni pogodbi: izdati polico; prošnja za razveljavitev police / nezgodna zavarovalna polica
  22.      policíja  -e ž () 1. v nekaterih državah organ za javno in državno varnost: delovanje policije; uslužbenci policije / prometna policija ki nadzoruje in ureja cestni promet; tajna policija ki skrbi za državno varnost / državna policija ∙ ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala // pog. policisti: policija je aretirala osumljenca 2. pog. milica: obvestiti policijo / išče ga policija miličniki / odvedli so ga na policijo na postajo milicevoj. vojaška policija vojaška enota, ki nadzoruje vojake zunaj vojašnice, ureja promet vojaških vozil
  23.      policíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na policijo: policijski avtomobil; policijski ukrep; policijska preiskava / policijski agent; policijski inšpektor / publ.: policijska država država, v kateri državna uprava ukrepa neglede na pravne norme; policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano
  24.      policíst  -a m () v nekaterih državah uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost: policisti so ga aretirali; poklicati policista / prometni policist
  25.      políčka  -e ž (í) manjšalnica od polica1: odložiti rokavice na poličko; polička za kozarce; cvetlično stojalo s poličkami / okenska polička ♦ alp. ozka prečna izboklina v steni

   27.828 27.853 27.878 27.903 27.928 27.953 27.978 28.003 28.028 28.053  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA