Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (27.778-27.802)


  1.      pokatrániti  -im dov. (ā ȃ) teh. prepojiti, premazati s katranom: pokatraniti les pokatránjen -a -o: pokatranjeno platno ♪
  2.      pókavec  tudi pókovec -vca m (ọ́) ekspr. nedorasel fant: ko sem bil še pokavec, sem večkrat spremljal očeta v mesto; ravna z menoj kakor s kakim pokavcem / vse bi storila za svoje pokavce otroke ◊ bot. mnogosemenski suhi plod, ki zrel razpade v več enosemenskih plodičev ♪
  3.      pokàz  -áza m (ȁ á) zastar. glagolnik od pokazati: po pokazu dokumenta so mu verjeli / s pokazi na posamezne primere jih ni prepričal / pokaz delovanja naprave nazoren prikaz, demonstracija / v uniformi je hodil po mestu vsem ljudem v pokaz da so ga lahko videli vsi ljudje ● zastar. ta model je slab pokaz prikaz, pripomoček; zastar. dati komu pesmi v pokaz pokazati mu jih, navadno, da jih oceni; zastar. pomočnik je z delom na pokaz moral dokazati svoje sposobnosti za mojstrstvo z delom pred komisijo, ki je ocenila narejeni izdelek ♪
  4.      pokazoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: analizirati pokazovalce gibanja proizvodnje / ta zahteva je eden od pokazovalcev, da postaja problem pereč znakov, dokazov ◊ šport., voj. kdor iz zaklonišča pri tarči kaže zadetke ♪
  5.      pokazováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. v presledkih kazati: vneto je pokazoval blago, pa nihče ni nič kupil / s palico pokazovati na posamezne hiše / privzdigovala je krilo in pokazovala zagorela stegna / star. pele so sekire in hribi so tu pa tam pokazovali gole hrbte pokazováti se v presledkih pokazati se: utapljajoča se ženska se je še zmeraj pokazovala iz valov / svetloba se je pokazovala in izginjala pokazujóč -a -e: odgovarjal je hitro, pokazujoč na posamezne predmete ♪
  6.      póker  -kra in -ja m (ọ́) igr. hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, ki dosega v kombinaciji petih kart najvišjo vrednost: igrati poker ♪
  7.      pokídati  -am dov. (í ȋ) 1. star. skidati: pokidati gnoj / pokidati hlev počistiti, očistiti ga 2. pog., ekspr., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: že spet si ga pokidal; to jo je pokidal ● ekspr. golobi so vse pokidali z iztrebljanjem umazali pokídati se ekspr. 1. iztrebiti se: ptič se je pokidal na njen najlepši klobuk 2. pog. ne ceniti, ne upoštevati: pokidam se nanje; na ta navodila se pokidajo ● ekspr. on se je prvi pokidal se je zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal ♪
  8.      pokím  -a m (ȋ) gib glave navzdol in navzgor, s katerim se kaj izraža: njen kratki, nejevoljni pokim ob odhodu / z rahlim pokimom glave je pokazal vsem, naj sedejo ♪
  9.      pokimávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih kimati: pokimavala je od utrujenosti / gospodinje po klopeh so zadovoljno pokimavale / pokimaval ji je, naj pride bližje; ljudje so si skrivaj pokimavali ♪
  10.      pokimljáj  stil. pokímljaj -a m (ȃ; ȋ) gib glave navzdol in navzgor, s katerim se kaj izraža: pozdravil je le s pokimljajem ♪
  11.      pokínkati  -am dov. (ȋ) ekspr. zadremati, zaspati: malo je pokinkal // pokimati: v odgovor se mu je nasmehnila in mu pokinkala ♪
  12.      pokinkávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. v presledkih kinkati: sedel je za pečjo in pokinkaval / ded pokinkava z glavo ♪
  13.      pokládanje  -a s (ȃ) glagolnik od pokladati: pokladanje sena; pokladanje in napajanje / uporabiti koruzno slamo za pokladanje za (živinsko) krmo / pokladanje desk čez potok ♪
  14.      pokládati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati živini (živinsko) krmo: pokladati konjem, kravam, zajcem 2. raba peša polagati: pokladati obkladke na srce / delavci pokladajo cevi / pokladati pasjanso igrati ∙ star. pokladati komu kaj na srce polagati ♪
  15.      poklánjati  -am nedov. (ȃ) 1. nav. ekspr. dajati komu kaj a) v last brez plačila: rad je poklanjal cvetlice; poklanjati komu kaj za spomin, v zahvalo / dov. to vam poklanjam za spomin; pren. mladinske delovne brigade so naši skupnosti poklanjale številne delovne zmage b) ne da bi zaslužil: poklanjati dobre ocene 2. knjiž. dajati, namenjati: oblikovanju prostora ni poklanjal posebne pozornosti ● knjiž. poklanjati komu zaupanje zaupati mu poklánjati se klanjati se: poklanjal se je na vse strani; kadar so ga srečali, so se mu spoštljivo poklanjali / poklanjajo se mu kot vrhovnemu poglavarju ♪
  16.      poklapáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poklapale poklapán -a -o: odšel je ves poklapan ∙ ekspr. klobuk je bil od dežja ves poklapan pomečkan, potlačen; ekspr. opazovala je stričevo poklapano postavo sključeno; prisl.: poklapano je stopil za njo ♪
  17.      pokláti  -kóljem dov., pokôlji pokoljíte (á ọ́) 1. drugega za drugim zaklati: poklati prašiče; poklala in razprodala je vso živino 2. ekspr. pobiti, pomoriti, navadno divje, surovo: poklati ujetnike; poklali so se zaradi denarja / polovico ovc je poklal medved poklán -a -o: poklana čreda ♪
  18.      poklatíti  in poklátiti -im, tudi poklátiti -im dov. (ȋ á; á) drugega za drugim sklatiti: poklatiti orehe / poklatili in pokradli so mu vse sadje ● ekspr. najprej so poklatili generale pobili, pomorili poklatíti se in poklátiti se, tudi poklátiti se ekspr. krajši čas potepati se, pohajkovati: malo sem se poklatil po vasi ♪
  19.      poklejíti  -ím tudi pokléjiti -im dov., pokléjil (ȋ í; ẹ̑) premazati s klejem: poklejiti les ♪
  20.      poklèk  -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od poklekniti: s poklekom izraziti spoštovanje; poklek na eno koleno // položaj telesa, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: poklek in čepenje / vstati iz pokleka ♪
  21.      poklékniti  -em, in poklekníti in poklékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) 1. postaviti telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: bolničarka je pokleknila k ranjencu; poklekniti na stopnico; pokleknila je pred graščaka in ga prosila; poklekniti na eno koleno, na obe koleni / kamela poklekne, da ji naložijo tovor ♦ rel. poklekniti in moliti // v krščanskem okolju upogniti nogo v kolenu v znamenje spoštovanja: pokleknil je in odšel iz cerkve 2. ekspr. ukloniti se, vdati se: kljub težavam niso pokleknili; jugoslovanski narodi niso pokleknili pred okupatorji / pred tako strokovno razlago je moral poklekniti 3. publ. biti premagan: moštvo je pokleknilo na domačem igrišču; pokleknil je šele v finalu pokleknívši zastar.: pokleknivši na eno nogo, začne streljati ♪
  22.      poklekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. postavljati telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: poklekovati in vstajati // v krščanskem okolju upogibati nogo v kolenu v znamenje spoštovanja: ko so šli mimo oltarja, so poklekovali ∙ ekspr. Slovencem ni treba poklekovati pred številčno večjimi narodi se ni treba poniževati pred njimi; jih ni treba zelo občudovati 2. ekspr. uklanjati se, vdajati se: pred nikomer ni poklekoval, ampak je ostal zvest svojim načelom ♪
  23.      poklíc  -a m (ȋ) 1. delo, dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin: zdaj ne opravlja svojega poklica; izbrati si poklic; pripravljati se na poklic; zakaj si se odločil za ta poklic; to je njen glavni poklic; lep, težek, zahteven poklic / akademski, intelektualni, tehnični poklici; duhovniški poklic; opravljati šiviljski, učiteljski poklic / sedeči poklic pri katerem se delo opravlja sede; svobodni ali samostojni poklic ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; poklic ozkega, širokega profila / menjati poklic; zapustiti poklic / govorica posameznih poklicev ljudi v posameznih poklicih // opravljanje takega dela, dejavnosti: takrat je bil še neizkušen v poklicu / je že v poklicu zaposlen; izobraževanje vzgojiteljic v poklicih / usmerjati v poklice // usposobljenost za tako delo, dejavnost: imeti, pridobiti si poklic; priti do poklica; ljudje različnih poklicev 2. z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža stanje, dejavnost, kot jo določa prilastek: ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu; poklic žene in matere ● imeti poklic za kaj sposobnosti, nagnjenje, veselje; ekspr. zgrešiti poklic ne izbrati si tistega poklica, za katerega ima osebek sposobnosti, nagnjenje, veselje ♪
  24.      poklícanec  -nca m (ȋ) knjiž. kdor je poklican, usposobljen za kaj: stvar naj rešijo poklicanci ♪
  25.      poklícanost  -i ž (ȋ) nav. ekspr. dejstvo, da je kdo izbran, določen: slediti svoji poklicanosti; zgodovinska poklicanost naroda; poklicanost žene, da rodi / javnost ima pomisleke o poklicanosti tega letalskega podjetja za njegov monopol ♪

   27.653 27.678 27.703 27.728 27.753 27.778 27.803 27.828 27.853 27.878  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA