Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (27.753-27.777)


  1.      pójeta  -e ž (ọ̑) nar. prekmursko pokrit prostor med hišo in gospodarskim poslopjem za shranjevanje vozov, kmečkega orodja: skozi pojeto je stekel za hišo ♪
  2.      pojèzd  -ézda m (ȅ ẹ́) star. 1. ježa: biti utrujen od dolgega pojezda; popoldanski pojezd / tudi ob tretjem pojezdu okoli stebra ni sprožil loka 2. skupina jezdecev: na robu planjave so zagledali pojezd ◊ zgod. javni zbor v župi, na katerem je oskrbnik gospostva s spremstvom razsojal prepire, kaznoval prestopke, pobiral davke ♪
  3.      pojézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) začeti jezditi: osedlal je konja in pojezdil / pojezditi na sprehod, v boj odjezditi ● star. pozimi me je pojezdila pljučnica sem zbolel za pljučnico ♪
  4.      pojézerje  tudi pojezérje tudi pojezêrje -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) geogr. obsežnejše področje z več jezeri: severnejši del nižavja je pojezerje / Pomorjansko pojezerje ♪
  5.      pojílo  -a s (í) knjiž. 1. nav. ekspr. napitek, pijača: jedila in pojila 2. napajališče: živina se je vračala s pojila ◊ agr. plitva posoda za napajanje ptic, perutnine ♪
  6.      pojíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. napajati: pojiti konje / pojili so ga z vinom / pojiti dušo z lepotami narave / dež poji rastlinje / kri borcev je pojila našo zemljo ● knjiž., ekspr. hrepenenje poji njegovo poezijo se izraža, kaže v njegovi poeziji pojíti se ekspr. zajemati, dobivati iz česa: slovenska sodobna poezija se poji iz nekaj osrednjih vrelcev // naslajati se, uživati: pojiti se ob glasovih mandoline ♪
  7.      pójmiti  -im nedov. in dov. (ọ́ ọ̑) 1. knjiž. logično si razlagati, razumeti: ni mogel pojmiti, da so se sicer narodno zavedni ljudje med seboj pogovarjali nemško / z navadno pametjo tega ni mogoče pojmiti // ekspr. misliti si, predstavljati si: ali sploh pojmite, kaj nam to pomeni / še od daleč ne pojmijo, kaj je vojna 2. zastar. dojemati, razumeti: nihče ni pojmil, tako je bilo zapleteno / ker ga ni pojmil, je še enkrat vprašal ● knjiž. otroci resničnosti ne pojmijo, zato jim je fantastika bližja je ne spoznavajo, dojemajo s pojmi; star. svojo dolžnost je pojmil drugače pojmoval ♪
  8.      pojmovánje  -a s (ȃ) kar izraža, kaže, kako se kaj pojmuje: to pojmovanje je zelo razširjeno; ostanki predkrščanskih pojmovanj; dokazovati zmotnost pojmovanja, da je življenje nesmisel / po tradicionalnem pojmovanju je bilo kaj takega sramota // glagolnik od pojmovati: pojmovanje takega dejanja kot nasilja je razumljivo; pojmovanje hiše je pri nas drugačno kot v orientalskem okolju; marksistično pojmovanje zgodovine / rezultat nepravilnega pojmovanja je napačna sodba ♪
  9.      pojmováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: ta izraz, to pooblastilo pojmujejo drugače; lepoto pojmujejo ljudje različno; hotel je povedati, kako on pojmuje življenje in svobodo / ta arhitekt pojmuje stavbo še precej tradicionalno // publ., v zvezi s kot imeti za, šteti za: tako dejanje pojmujejo kot nasilje, kot nečastno; pojmovati samoupravljanje kot eno od bistvenih oblik socialistične demokracije; to se more pojmovati kot priznanje 2. zastar. dojemati, razumeti: takega pesnika so mogli pojmovati samo redki sodobniki; kdor pojmuje veličino življenja, pojmuje tudi veličino smrti / fant je pojmoval lahko, zato je pri učenju hitro napredoval ● publ. kaj pojmujete pod tem izrazom kaj vam ta izraz pomeni, izraža pojmován -a -o: demokratično pojmovani centralizem; zgodovina je v drami pojmovana zelo osebno ♪
  10.      pojókati  tudi pojokáti -am, in pojókati tudi pojokáti -jóčem dov., pojókajte tudi pojokájte in pojóčite (ọ́ á ọ́) krajši čas jokati: otrok je pojokal, ker ni smel v kino, vendar ni nič pomagalo / malo, nekoliko pojokati / kako ste neusmiljeni, je pojokala / ekspr. včasih je pojokala za izgubljeno srečo / ekspr. pojokala je nad svojo usodo potožila, potarnala ♪
  11.      pojokávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih jokati: ženska je tiho pojokavala / kako se je moglo to zgoditi, je pojokavala jokajoč govorila / ekspr. pojokavati za starimi časi žalovati ♪
  12.      pojútrišnji  -a -e prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na drugi dan, ki bo po današnjem dnevu: pojutrišnji dan / veselili so se pojutrišnjega izleta 2. nanašajoč se na prihodnost, bodočnost: razmišljati o pojutrišnjih razmerah v državi ♪
  13.      pokadíti  -ím dov., pokádil (ȋ í) 1. kaditi do konca: pokaditi pipo / potrpi, da pokadim; ko pokadim, bom prišel / pokaditi cigareto do konca // s kajenjem porabiti: vsak dan pokadi dvajset cigaret 2. povzročiti, da se naredi, razširi dim: v vinogradu so pokadili / v krščanskem okolju: za božič so pokadili po vseh sobah; pokadili so in pokropili 3. ekspr., z dajalnikom izraziti komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: pokadil ji je z lepimi besedami; zelo mu je znal pokaditi ● ekspr. mu bom že pokadil, da bo pomnil kaznoval ga bom; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se; ekspr. nepričakovano je pokadil za njim ustrelil; ekspr. pokadili bomo za teboj zelo bomo zadovoljni, ko boš odšel; ekspr. zbežal je, da se je kar pokadilo za njim zelo hitro ◊ etn. pokaditi bolnega otroka s pasjo dlako po ljudskem verovanju obdati ga z dimom pasje dlake za ozdravitev pokadíti se pojaviti se, razširiti se v zraku: čakal je, kdaj se bo pokadil dim; iz kučme se je pokadil prah; brezoseb.: iz dimnika, peči se je pokadilo; ekspr. kar pokadilo se je s tal ∙ ekspr. pod nos se mu je pokadilo z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet // narediti, oddati a) dim: drva so se pokadila, nato pa zagorela b) hlape: kislina se je pokadila pokajèn -êna -o: pokajena cigareta; veliko pokajenega tobaka ♪
  14.      pokáj  prisl. (ā) star. 1. zakaj: pokaj še čakaš 2. čemu: pokaj živeti; prim. káj zaim. ♪
  15.      pokákati  -am dov. (ā) otr. z iztrebljanjem umazati: pokakati pleničke; otrok se je ves pokakal pokákati se iztrebiti se: pokakati se dvakrat na dan; pokakati se v hlačke / pokaka se že v kahlico opravi veliko potrebo ● ekspr. pokakam se na tako umetnost ne cenim, ne upoštevam je ♪
  16.      pokál  -a m (ȃ) lepo oblikovana posoda kot priznanje za zmago navadno na športnem tekmovanju: izročiti zmagovalcu pokal // publ. pokalno tekmovanje: evropski pokal v nogometu ● star. natočiti pokal bokal; publ. moštvo je tudi tokrat odneslo pokal zmagalo ♪
  17.      pokálen 1 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pokal: pokalna oblika ♦ šport. pokalno tekmovanje tekmovanje za pokal, na katerem se poraženci izločijo ♪
  18.      pokálen 2 -lna -o prid. (ȃ) kem., v zvezah: pokalni plin plinasta zmes dveh delov vodika in enega dela kisika; pokalna kislina organska kislina, katere soli se z nekaterimi kovinami uporabljajo kot inicialna razstreliva ♪
  19.      pókalica  -e ž (ọ́) 1. igrača iz bezgove veje za pokanje: otrok je ustrelil s pokalico ∙ slabš. s tole pokalico ne boš nič opravil slabo puško 2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti pokalico ◊ bot. pokalica travniška rastlina z napihnjeno čašo in belkastimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Silene vulgaris; zool. pokalice hrošči, ki se z glasnim pokom poženejo v zrak, Elateridae ♪
  20.      pokápati 1 -am in -ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem nanesti: jed pokapamo še z maslom; pokapati ribe z limoninim sokom // umazati s kapljami: obleko je pokapal s krvjo; pokapal si je hlače; ekspr. ves si se pokapal pokápan -a -o: z voskom pokapana miza ♪
  21.      pokasírati  -am dov. (ȋ) pog. sprejeti denar za prodano blago: pri tej mizi natakar še ni pokasiral // dobiti, prejeti: za svoj nastop je pevec precej pokasiral / gleda, da čimveč pokasira ♪
  22.      pokášljati  -am dov. (ȃ) krajši čas kašljati: hodil je po gozdu ter tu in tam pokašljal // zakašljati: malo pokašlja in reče / pokašljala je, češ naj neha govoriti pokášljati se pog., ekspr. ne ceniti, ne upoštevati: pokašljam se na tako družbo; pokašlja se na naše mnenje ♪
  23.      pokašljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pokašljevati: začelo se je s pokašljevanjem in zbadanjem v prsih / suho pokašljevanje pogrebcev ♪
  24.      pokašljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v presledkih (rahlo) kašljati: pokašljeval je in stokal; pokašljevala je vso zimo / suho pokašljuje ne da bi izkašljeval / v zadregi je pokašljeval 2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel pokašljevati pokašljeváje: pokašljevaje se je slačil pokašljujóč -a -e: pokašljujoči bolniki ♪
  25.      pókati  -am nedov. (ọ́ ọ̑) 1. dajati kratke, močne glasove: goreča polena so pokala; suhe vejice so pokale pod nogami; brezoseb. v peči je pokalo / streli so pokali / puške so pokale streli iz pušk // povzročati kratke, močne glasove: pokati s prsti // s tankim prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki: pokati z bičem // ekspr. streljati: lovci pokajo; pokati gamse; pokati na divjad; pokati s topovi 2. dobivati razpoke, špranje: deske pokajo; led je začel pokati; skale, šipe pokajo; ustnice pokajo zaradi vetra; zemlja poka od suše / šivi na hlačah že pokajo; pren., knjiž. stara zgradba tlačanstva je začela pokati 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: pokati od jeze, smeha, zavisti, zdravja ● ekspr. bilo je mrzlo, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. tudi v tem delu dežele so začele pokati puške se je začela vstaja, oborožen spopad; ekspr. ob misli na to mu je pokalo srce mu je bilo zelo hudo; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil pokajóč -a -e: odpeljal se je, pokajoč z bičem; pokajoč les; pokajoče veje ♪

   27.628 27.653 27.678 27.703 27.728 27.753 27.778 27.803 27.828 27.853  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA