Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (27.678-27.702)


  1.      pohajkáč  -a m (á) knjiž. pohajkovač, pohajkovalec: srečeval je mlade pohajkače; težaki in pristaniški pohajkači ♪
  2.      póhanec  -nca m (ọ́) agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec: farma za pohance ♪
  3.      póhanje  -a s (ọ́) 1. glagolnik od pohati: posoda za pohanje / za kosilo je bilo pohanje in solata 2. nar. dolenjsko flancati: skleda pohanja ♪
  4.      pohíšje  -a s (ȋ) zastar. hišna oprema: staro pohišje v gradovih ♪
  5.      pohišnína  -e ž (ȋ) knjiž., redko hišna oprema: zapustil mu je hišo z vso pohišnino ♪
  6.      pohíštven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pohištvo: pohištveni elementi / pohištveni mizar; pohištvena industrija / pohištveno okovje ♦ tekst. pohištvene tkanine tkanine, ki se uporabljajo pri blazinjenju pohištva ♪
  7.      pohíštvo  -a s (ȋ) 1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo; kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo; svetlo, temno pohištvo; pohištvo iz hrastovega lesa; pohištvo za jedilnico; razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro ♦ obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo 2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina // hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo ♪
  8.      pohitéti  -ím dov., pohítel (ẹ́ í) 1. hitro iti, oditi: pohitela je domov; pohiteti nazaj, za kom; pohiteli so po zdravnika; mimo sosedove hiše je zelo pohitel // ekspr. iti sploh: v Beograd bo pohitel z letalom; pohiteli so mu čestitat; pren. njegova misel je večkrat pohitela v rojstni kraj 2. hitro narediti, opraviti kaj: pohiti, se že mudi; delavci so pohiteli, da so še isti dan končali; pohiteti z delom, z odgovorom; z nedoločnikom pohiteti narediti nalogo ● ekspr. vsi sošolci hodijo plesat, je pohitel fant hitro rekel, povedal ♪
  9.      pohitévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. hiteti: ves dan pohiteva po kuhinji; pohitevati iz kraja v kraj; pohitevati za kom; zelo je pohiteval, da bi prišel še pred mrakom / dnevi pohitevajo / pohitevati z delom ● knjiž. njegova ura pohiteva prehiteva ♪
  10.      pohlépen  -pna -o prid., pohlépnejši (ẹ́ ẹ̄) ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: pohlepen človek; bil je pohlepen in gospodovalen / pohlepen po bogastvu, denarju / bil je pohlepen novih vtisov // ki izraža tako željo: pohlepne oči / napravil je pohlepen požirek pohlépno prisl.: pohlepno jesti; pohlepno je strmel vanjo ♪
  11.      pohlépnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pohlepnega: pohlepnost in zavistnost / razjeda ga pohlepnost po bogastvu / pohlepnost njegovega pogleda ♪
  12.      pohléven  -vna -o prid., pohlévnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v odnosu do ljudi nezahteven, poslušen, skromen: pohleven človek; pohleven kot jagnje / doma je zelo pohleven // ki vsebuje, izraža nezahtevnost, poslušnost, skromnost: govorila je s pohlevnim glasom; pohleven pogled 2. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav; krotek: pohleven konj, pes / pohlevna čreda ∙ ekspr. pohlevnih ovčic gre veliko v en hlev več mirnih, nezahtevnih ljudi lahko živi skupaj tudi v majhnem prostoru 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padati je začel pohleven dež; pohleven ogenj 4. ekspr. majhen, skromen: pohlevne hiše na koncu vasi / bil je pohlevne postave majhne, drobne pohlévno prisl.: pohlevno ga gleda; pohlevno vprašati ♪
  13.      pohlíniti  -im dov. (í ȋ) prikazati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: pohlinil je slabost ∙ ekspr. pohlinil se je bolnega naredil pohlíniti se pokazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: v njegovi prisotnosti so se malo pohlinili ♪
  14.      pohòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. potovanje večje skupine vojakov pod vodstvom s sovražnim namenom: udeležiti se pohoda; odpraviti se na pohod proti upornikom; Napoleonov pohod na Moskvo / križarski pohod; okupatorjev požigalni pohod / vojni pohod; pren., ekspr. zmagoviti pohod znanosti // voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo: organizirati pohod; pripraviti se na pohod; dolgi, težki pohodi; partizanski pohodi / iti na pohod; biti na pohodu // hoja večje skupine ljudi pod vodstvom na večjo razdaljo z določenim namenom: organizirati pohod pionirjev na Rog / pohod miru v nekaterih deželah manifestacija za mir / Pohod po poteh partizanske Ljubljane množična politično-športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945 ∙ ekspr. to je odkril na svojih pohodih po mestu sprehodih, sprehajanjih ♦ šport. orientacijski pohod 2. publ., v zvezi biti na pohodu napredovati, širiti se: slovenski jezik je bil takrat na pohodu / ta bolezen je spet na pohodu 3. zastar. obisk: odpravil se je na pohod k prijatelju ♪
  15.      pohóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pohod: pohodna disciplina / pohodna kolona / pohodna enota ◊ voj. pohodni bataljon v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto ♪
  16.      pohodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. s hojo, stopanjem pritisniti k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: pohoditi rože, travo / pohoditi gredice / pohoditi na tleh ležeči klobuk / pohoditi z nogami // s hojo, stopanjem po kom povzročiti (hude) telesne poškodbe, smrt: pohoditi črva; dvigni otroka, da ga ne bodo pohodili / ekspr. med plesom jo je večkrat pohodil ji stopil na nogo; pren., ekspr. pohodil je njeno mladost; če jim boš ugovarjal, te bodo pohodili 2. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: pohodil je njeno ljubezen / pohodil je svoje poštenje in ponos 3. poteptati, steptati: pohoditi zemljo okoli sadik 4. zastar. obiskati: med počitnicami je pohodil vsako hišo, vsako veselico ● pazi, da ne boš pohodil blata stopil vanj; ekspr. pohodil je svojo obljubo prelomil pohójen -a -o: pohojena greda; trava je pohojena; pohojeno upanje ♪
  17.      pohójenec  -nca m (ọ́) ekspr. kdor je poškodovan zaradi hoje, stopanja po njem: kriki pohojencev ♪
  18.      pohôpati  -am dov. (ȏ) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor 2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali ♪
  19.      pohôpsati  -am in pohópsati -am dov. (ȏ; ọ̑) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico 2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca ♪
  20.      pohôta  -e ž (ó) velika želja po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: ustreči, zadostiti pohoti; njegove oči so izražale pohoto / dejanje, storjeno iz pohote // ekspr. pohoten človek: prav mu je, pohoti stari, da jo je izkupil ♪
  21.      pohôten  -tna -o prid., pohôtnejši (ó ō) ki čuti, ima veliko željo po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: pohoten moški; bila je zelo pohotna // ki vsebuje, izraža tako željo: pohoten pogled / ekspr. pohotna roka je segla po njej ♪
  22.      pohôtnež  -a m (ȏ) ekspr. pohoten človek: bil je pijanec in pohotnež; streči željam starega pohotneža ♪
  23.      pohrčávati  -am nedov. (ȃ) redko posmrčavati: sloneli so ob stenah in pohrčavali; pren. žaga glasno pohrčava ♪
  24.      pohŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) nekoliko hrkniti: če je otrok le pohrkal, je bila že v skrbeh; pohrkal je in začel govoriti ∙ ekspr. na vprašanje je samo nekaj pohrkala nerazumljivo rekla ♪
  25.      pohújšanje  -a s (ȗ) glagolnik od pohujšati: njihove razvade so vzbujale splošno zaničevanje in pohujšanje; pohujšanje otrok / dajati pohujšanje pohujševati / bil jim je v pohujšanje ∙ ekspr. ne beri tega pohujšanja pohujšljive knjige, romana ♪

   27.553 27.578 27.603 27.628 27.653 27.678 27.703 27.728 27.753 27.778  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA