Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (27.128-27.152)


  1.      pobóžnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost pobožnega človeka: nikoli ni kazal kake posebne pobožnosti; iskrena, velika pobožnost; pobožnost romarjev / čustvena pobožnost 2. rel. versko opravilo, ki ni določeno za vso Cerkev: opravljati pobožnosti / rožnovenska pobožnost ● vznes. s pobožnostjo jemati pesmi v roke z velikim spoštovanjem ♪
  2.      pobraníti se  in pobrániti se -im se dov. (ȋ á) krajši čas braniti se: pobranil se je zaradi lepšega / saj nisem hotel, se je pobranil pred očetom ♪
  3.      pobráti  -bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku / pobrati ranjene in mrtve na bojišču / pobrati listke na kupček spraviti // postopno narediti a) zlasti s prijemi, da kaj preneha biti na določenem mestu: pobrati opeko s strehe; pobrati perilo (z vrvi); pobrati posodo z mize; pobrati repo iz jame; pobrati zavese sneti / s čopičem pobrati odvečno barvo odstraniti; pobrati koščice iz marelic izločiti; ekspr. hudournik je pobral prst odnesel; pobrati smetano z žlico posneti; s srpom pobrati travo med kamenjem požeti; pobrati zelenjavo z gred pospraviti b) da kje česa ni več na razpolago: drva je že nekdo pobral; blago so kupci hitro pobrali pokupili; vstati morate zgodaj, drugače bodo gobe že pobrali potrgali 2. s prijemom, prijemi narediti, da pride kaj k osebku zlasti s tal: pobral je kamen in ga zalučal; pobrala je letak in ga skrila / otrok v tej starosti že pobere igračo vzame v roko; redko pobral je palico in klobuk in šel vzel je; naučiti psa pobrati predmet vzeti ga v gobec; žarg., avt. avto je pobral žebelj zapičil se mu je v gumo // narediti, da pride kaj, navadno od kod, k osebku v posest, zlasti kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah pobral dosti dragocenosti; vlomil je v avto in pobral vse osebne predmete / njihove dohodke je pobral oče // z dajalnikom zlasti postopno narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: otroci so mu pobrali igrače; sovražniku so pobrali dosti topov / tistim, ki so prepisovali, je pobral zvezke vzel / pobrali so jim živino in pridelke / ekspr.: bolezen mu je pobrala lica zaradi bolezni je shujšal; neuspeh mu je pobral vso voljo do dela; agrarna reforma mu je pobrala dosti zemlje zaradi nje je izgubil 3. narediti, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: pobrati glasovnice; pobrati jajčka; vsako jutro pobere mleko in ga odpelje v mlekarno; pobrati smeti dvakrat tedensko; učitelj ga je določil, da pobere zvezke // narediti, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobrati članarino, vstopnino 4. narediti, da kaj pride od kod v kaj, kam, zlasti s prijemi: pobrala je fižol v pehar in mizo pobrisala; pobrati jabolka v košaro / vsega sena ne moremo pobrati naenkrat naložiti / ekspr.: ladja je pobrala brodolomce na svoj krov sprejela; avtobus je pobral vse potnike vsi so šli lahko v avtobus 5. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: v kateri knjigi si pobral te čudne ideje / to besedo je pobral pri svojih vrstnikih naučil se jo je od njih; ne vemo, kje je pobral to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo; v gostilni so ljudje premlevali, kar so pobrali tu in tam izvedeli, slišali 6. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: zahrbtna bolezen, jetika ga je pobrala / otroška doba pobere več fantov kot deklic v otroški dobi umre; jesen pobere večino os, čmrljev in metuljev v jeseni jih večina pogine; brezoseb. nahitro jo je pobralo // uničiti: ajdo je pobrala slana; toča je pobrala tretjino pridelka / sonce je pobralo sneg stopilo / kot kletvica strela, vrag naj pobere vse skupaj 7. pog. porabiti, zasesti: postelje poberejo preveč prostora / tovarne poberejo dosti toka / prevoz pobere veliko denarja veliko stane 8. žarg. dobiti, doseči: ženska ekipa je pobrala vse medalje; s svojim konjem je pobrala številne nagrade / z oslabljenim pomenom: njegov film je pobral največ priznanj; pobrati zmago zmagati 9. pog., ekspr., v zvezi z jo oditi, zbežati: okupatorji so začeli sumiti, moral jo je pobrati iz mesta; ob pretepu je najbolje, če jo pobereš; pobral jo je kot strela na cesto / pobrati jo na Triglav 10. pog. s silo odpeljati, prijeti: pobrali so jih, ker so jih ob nesrečnem dogodku dobili na cesti / pobrali so ga kar iz hleva 11. ekspr. vzeti za moža, za ženo: sinovi so pobrali mestne gospodične; le zakaj bi morala pobrati prav njega ● žarg., avt. avto pobere vsako jamo se nobeni ne ogne; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič pobral bo umrl; publ. gora je spet pobrala dvoje žrtev spet sta se dva ponesrečila v gorah; pog., ekspr. noč ga je pobrala ponoči je skrivaj odšel; ekspr. vse bo pobral vrag, če ne bodo bolj pazili vse bo propadlo; pog. umakni se, drugače boš še katero pobral boš tepen; ekspr. pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. besede, ki jih je pobral iz tvojih ust slišal pri tebi; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; pog. pobrali so ga k vojakom vzeli; pog. hitro je pobral melodijo si jo zapomnil; žarg. avto je lepo pobral ovinek izpeljal; pobrati stopnice priti po njih; pog. bolezen ga je zelo pobrala zelo je shujšal ◊ med. pobrati šive po operaciji; obrt. pobrati petljo narediti, da je spet popletena pobráti se 1. vstati, vzdigniti se: pobral se je in očistil prah s sebe; skušal se je pobrati s tal; padel je s konja, vendar se je takoj pobral 2. slabš. oditi, umakniti se: čakal je, kdaj se bodo pobrali iz kuhinje / pobrati se od doma; naj se pobere tja, odkoder je prišel / kot ukaz: poberite se (mi izpred oči); pri priči se mi poberi 3. pog. opomoči si: po vsem tem se ne bo nikoli več pobral / zabredel je in se ni več pobral pobrán -a -o: pobrani davki; krompir je pobran, ajda požeta; pobrano kamenje ♪
  4.      pobrátim  -a m (ȃ) kdor se s kom pobrati: pobratimi so si segli v roke // zlasti v srbskem okolju kdor slovesno obljubi bratovsko ljubezen osebi, s katero ni v krvnem sorodstvu: skrbeti za pobratima ♪
  5.      pobratimíja  -e ž (ȋ) zastar. pobratimstvo: skleniti pobratimijo ♪
  6.      pobrátiti se  -im se dov. (á ȃ) skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: ob drugem srečanju sta se pesnika pobratila ∙ mesti sta se pobratili na podlagi sklepa skupščine sta začeli gospodarsko, politično, kulturno sodelovati // zlasti v srbskem okolju slovesno obljubiti bratovsko ljubezen osebi, s katero kdo ni v krvnem sorodstvu: pobratila sta se in dane obljube nista prelomila pobrátiti knjiž. povzročiti medsebojna naklonjena, prijateljska čustva: ta ideja jih je pobratila pobráten -a -o: pobrateni narodi ♪
  7.      pobrcávati  -am nedov. (ȃ) 1. v presledkih brcati: konja sta začela pobrcavati; jezno pobrcavati 2. nar. primorsko grdo, neprimerno ravnati s kom: zgrozil se je, ko je opazil, kako pobrcavajo s fantom ♪
  8.      pobrígati se  -am se dov. (ȋ) pog. 1. poskrbeti za kaj: pobrigati se za hrano / pobrigati se za živino 2. pozanimati se, zmeniti se za kaj: med kuhanjem se je gospa nekoliko pobrigala za moje zasebne zadeve ♪
  9.      pobríniti se  -em se dov. (í ȋ) zastar. 1. poskrbeti za kaj: pobriniti se za ogenj in zajtrk / pobrinil se je za siroto 2. pozanimati se, zmeniti se za kaj: nihče se ni pobrinil za objokani obraz neveste; pobrinil se je tudi za dobre lastnosti obtoženca ♪
  10.      pobrísati  -bríšem dov., tudi pobrisála (í ȋ) 1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati mizo s krpo; pobrisati posodo; s predpasnikom mu je pobrisala stol; pobrisati tla v kuhinji / reditelj je pobrisal tablo // odstraniti kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati prah s polic; pobrisati polito vino / z roko je pobrisal drobtine z mize 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: pobrisati jo pred policijo; pobrisal jo je domov; hitro jo pobriši / zajec jo je z dolgimi skoki pobrisal v gozd / planil je skozi vrata, da bi jo pobrisal ušel; pobrisal mi jo je ∙ pog., ekspr. pobrisati jo čez ilegalno oditi v tujino ♪
  11.      pobríti  -bríjem dov., pobrìl in pobríl (í ȋ) obriti: brivec ga je pobril; pobriti se z aparatom, britvijo; pobriti si brke ● ekspr. pobriti gozd izsekati; ekspr. od gor včasih mrzlo pobrije zapiha pobrít -a -o: pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit moški ♪
  12.      pobrúhati  -am dov. (ū ȗ) z bruhanjem umazati: pobruhati obleko pobrúhan -a -o: pobruhana tla ♪
  13.      pobrundávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih brundati: medved zadovoljno pobrundava / delal je in (si) pobrundaval pesem ♪
  14.      pobrusíti  in pobrúsiti -im dov., pobrúšen (ȋ ú) 1. nekoliko nabrusiti: pobrusiti koso 2. nekoliko obrusiti: pobrusiti zob ● nar. hotel jo je hitro pobrusiti pobrisati, popihati; mula je pobrusila kopito ob tla podrgnila; nar. petelin je nekajkrat pobrusil in potem utihnil zapel ♪
  15.      pobúda  -e ž (ȗ) kar povzroča kako dogajanje, delovanje: politične pobude; pobuda za izobraževanje; nosilec pobud / pobude in predlogi se zbirajo v tajništvu / dati pobudo; prevzeti pobudo za vsa dejanja / publ. na igrišču so imeli gostje več pobude so bili uspešnejši // prizadevanje, težnja po delovanju: preprečevati, zavirati pobude / nikoli ni pokazal nobene pobude ♪
  16.      pobudílo  -a s (í) med. snov, ki nastane v organizmu in povzroči delovanje določenih tkivnih celic: pobudila za kožo ♪
  17.      pobudíti  -ím dov., pobúdil; pobujèn (ȋ í) 1. povzročiti kako dogajanje, delovanje: pobuditi raziskovanje; roman je pobudila socialna problematika / pobuditi zanimanje za narodnostna vprašanja vzbuditi; pobudi ga k delu spodbudi 2. drugega za drugim zbuditi: pobudil je vse v hiši ♪
  18.      pobúdnica  -e ž (ȗ) ženska oblika od pobudnik: naša država je pobudnica za sklicanje konference ♪
  19.      pobúdnik  -a m (ȗ) kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj: bil je glavni pobudnik za ustanovitev društva; pobudnik odporniškega gibanja; komunisti morajo biti pobudniki in organizatorji napredka ♪
  20.      pobúdnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost pobudnega: odlikuje se z veliko pobudnostjo / redko pobudnost za ustvarjanje pobuda ♪
  21.      pobújati  -am nedov. (ú) povzročati kako dogajanje, delovanje: začeli so pobujati k proučevanju okolja / pobujati otrokovo dejavnost spodbujati ♪
  22.      pobúniti  -im dov. (ú ȗ) zastar. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: pobuniti tlačane proti gosposki; ljudstvo se bo pobunilo pobúnjen -a -o: pobunjeni kmetje ♪
  23.      pôcar  -ja m (ȏ) pog., slabš. počasen, nespreten človek: ne bi smeli zaupati dela temu pocarju ♪
  24.      pocedíti  -ím dov., pocêdi in pocédi; pocédil; pocejèn (ȋ í) 1. ekspr. popiti, izpiti: med vožnjo so pocedili zadnjo kapljo žganja / celo steklenico vina je pocedil 2. ekspr. s težavo reči, povedati: pocedila je nekaj besed med jokom / ne morem, je pocedil počasi 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: brez besed jo je pocedila iz sobe; nevajeni streljanja so jo že po prvih strelih pocedili; pocedil jo je domov pocedíti se 1. zelo počasi in v majhni količini steči: od barve, s katero je pisal parole, sta se pocedila dva curka; po bradi se mu je pocedila slina / kri se mu je pocedila iz nosa 2. ekspr. hitro oditi, steči: gruča otrok se je pocedila proti mostu ● ekspr. za hribi je zagrmelo in prav kmalu se je pocedil dež je začelo deževati; ekspr. ob pogledu na rdeča jabolka so se mu pocedile sline si je zaželel jabolk ♪
  25.      pocéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. v presledkih cediti: živina je težko vlekla in pocejala sline / ekspr. nebo poceja dež / star. posoda drži, ne poceja ne pušča 2. ekspr. s težavo govoriti, pripovedovati: počasi je pocejal odgovor / pocejati besede skozi zobe pocéjati se večkrat se pocediti: sline se mu pocejajo po bradi; pri nalivanju se je vino pocejalo po steklenici ♪

   27.003 27.028 27.053 27.078 27.103 27.128 27.153 27.178 27.203 27.228  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA