Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (26.878-26.902)


  1.      plátno  -a s (á) 1. močna lanena tkanina: beliti, tkati platno; kupiti platno za srajce; bila je bleda kot platno / gumirano, povoščeno platno; knjigoveško, šotorsko platno / bombažno, konopljeno platno 2. navadno manjši kos take tkanine za umetniško slikanje: slikar je napel platno na okvir in začel nanašati barvo; na platno je skušal prenesti podobo kmečkega življenja / slikati na platno // žarg. slika na takem kosu tkanine: rad bi kupil njegovo platno; dela, slika majhna in velika platna; platna impresionistov; pren. široka epska platna z opisi v tem romanu niso zaživela 3. velik kos napete bele tkanine, na katero se projicira film: strmela sta na platno in zbrano sledila filmu / filmsko, projekcijsko platno // žarg., navadno v zvezi filmsko platno filmska umetnost, filmska proizvodnja: znal je umetniško prenesti dogajanje na filmsko platno; tudi na filmskem platnu ločiti laž od resnice; vse je potekalo tako hitro kot na platnu / novi val je kmalu obogatil italijanska platna ● ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; ekspr. zadnjič sem ga videl, ko je še platno prodajal ko je bil še majhen; ekspr. strgal si je hlače in je potem celo pot platno prodajal videlo se mu je spodnje perilo; publ. cirkuško platno cirkuški šotor, cirkus ◊ etn. domače platno ki je ročno tkano iz ročno predene preje; hodnično platno grobo, ročno tkano platno; film. široko platno katerega širina je precej večja kot višina; obrt. knjiga je vezana v platno hrbet in platnice so prevlečeni s platnom; tekst. četrtinsko, polovično, popolnoma beljeno platno; irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vezava platno; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, platno [pl.] ♪
  2.      plató  -ja m (ọ̑) 1. publ. planota: pred njim se je razprostiral travnat plato; z roba platoja se je spustil v dolino / velik plato leži pod morsko gladino // raven prostor, ploščad: na platoju med hišami so se zbrali ljudje 2. trg. plitev zaboj, navadno za sadje ali zelenjavo: platoje z jagodami so naložili na tovorni avtomobil ◊ ped. (začasen) zastoj v napredovanju učenja ♪
  3.      platóničen  -čna -o prid. (ọ́) 1. tak kot pri Platonu; platonski: platonična teorija ∙ platonična ljubezen ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih 2. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje; formalen: platonični protesti; to je samo platonična obljuba platónično prisl.: poslanci so le platonično zadovoljili svoje volivce; ljubil jo je samo platonično ♪
  4.      platónik  -a m (ọ́) filoz. pristaš platonizma: imeli so ga za platonika ∙ ekspr. kar se tiče ljubezni, je platonik ljubi platonično ♪
  5.      plátonski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Platonu: platonska filozofija / platonska država ♪
  6.      platónski  -a -o prid. (ọ̑) platoničen: platonska ljubezen / to je bil samo platonski poziv za prenehanje spora platónsko prisl.: platonsko ljubiti ♪
  7.      pláv  -a m (ȃ) zastar. splav: les so naložili na dolg plav; čolni in plavi ♪
  8.      pláv  -í ž (ȃ) 1. zastar. splav: po reki se ziblje velika plav 2. knjiž., v zvezi divja plav, po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga: divja plav hrumi; vojaki so privihrali kot divja plav ♪
  9.      plàv 2 in pláv pláva -o prid. (ȁ á; ȃ á) pog. moder: plav avto, lonec; najraje ima svojo plavo obleko; plavo morje, nebo; ima plave oči / ekspr. vsa je plava od modric ● žarg. plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji ◊ gastr. plava riba morska riba navadno slabše vrste plávo prisl.: plavo prebarvane stene; sam.: partizani so ujeli nekaj plavih plavogardistov; spet je naredil plavega neupravičeno je (za en dan) izostal z dela ♪
  10.      plaváč  -a m (á) plavalec: bil je izvrsten plavač, pa slab plezalec ♦ teh. na tekočini plavajoča priprava, ki ureja njen dotok in odtok; pločevinasti plavač ♪
  11.      plavalíšče  -a s (í) urejen prostor za plavanje: urediti plavališče ob reki // publ. plavalni bazen: odriniti se od stene plavališča / pokrito plavališče; športno plavališče ♪
  12.      plávarica  -e ž (ȃ) rib. vlačilna mreža za lov rib na odprtem morju ♪
  13.      plávati  -am nedov. (ȃ) 1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati pod vodo // gojiti plavanje, ukvarjati se s plavanjem: plavati je začela pred tremi leti; plavati in drsati 2. premikati se a) po vodi sploh: po morju plavajo ladje; v daljavi plava jadrnica / ledene gore so plavale proti jugu b) po zraku: po nebu plavajo beli oblaki; hodi, kakor bi plavala / ekspr. mesec je mirno plaval skozi oblake / ekspr. nad travnikom so plavali metulji; pren. pogled mu željno plava po vrhovih // nav. ekspr. širiti se, razširjati se: vonj akacij plava v zraku; ubrano zvonjenje plava čez dolino / samo njuna glasova sta plavala v temi 3. z oslabljenim pomenom biti, nahajati se prosto a) v vodi, na vodni površini: na gladini plavajo veliki oljni madeži / zavese morajo pri pranju v vodi plavati; prosto plavati / les na vodi plava ne potone b) kje sploh: rumenjak plava na vrhu beljaka / nad travniki plava rahla megla / ekspr. na njenem obrazu plava smehljaj; pren. njena podoba mu vedno plava pred očmi 4. ekspr. biti deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: plavati v blaženosti, veselju / plava samo v svojih spominih / plavati v denarju, izobilju / krompir kar plava v maščobi je zelo zabeljen / njene oči še vedno plavajo v solzah 5. žarg. ne biti trden, gotov v kakem delu, kaki dejavnosti: sredi dejanja se je igralec zmedel in začel plavati; vi ne boste plavali, saj imate besedilo napisano / v tej stroki že dolgo plavajo ● žarg., avt. avtomobil plava ne vozi stabilno zaradi tanke plasti vode med kolesi in površino ceste; ekspr. dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. od sreče plavati v oblakih biti zelo srečen; ekspr. večkrat plava v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi ◊ šport. plavati kravl, metuljčka; plavati 400 m mešano plaváje: plavaje vleči čoln k bregu; neutrudno plavaje ves dan, se je rešil plavajóč -a -e: plavajoči led; na vodi plavajoči odpadki ∙ plavajoči hotel ladja, prirejena za hotel; plavajoči mlin mlin na čolnih, ki plavajo na vodi ♦ navt. plavajoči dok ♪
  14.      plávček  -čka m (ȃ) 1. manjšalnica od plavec, žival: ob kobili je ležal plavček 2. zool. sinica z veliko modro liso na glavi, Parus caeruleus: plavčki in vrabčki ♪
  15.      plávec 1 -vca m (ȃ) 1. žival svetlo rumene barve, navadno vol, konj: na sejmu je kupil močnega plavca za oranje; osedlati plavca 2. trta z dolgopecljatimi grozdi zlato rumenkaste barve, ki se goji zlasti na Bizeljskem in v Hrvatskem Zagorju: plavec je dobro obrodil // manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte: navadno je pil plavca ♪
  16.      pláven 1 -vna -o prid. (ā) 1. ki ga nosi, naplavlja (tekoča) voda: pobiral je kose plavnega lesa po bregu / plavni led plavajoči // ki se plavi, spušča: pripravljati plavni les 2. zastar. plavalen: plavni bazen 3. knjiž., redko lahkoten, mehek: občudoval je njeno plavno hojo ◊ meteor. plavni sneg plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj; zool. plavna kožica plavalna kožica ♪
  17.      pláviti  -im tudi plavíti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) spravljati, spuščati po (tekoči) vodi: plavili so les po Savinji; čas je, da začnete plaviti // prinašati, naplavljati: reka plavi zrnca zlata / tok je plavil s seboj trupla nosil ♪
  18.      plávkast 2 -a -o prid. (ȃ) pog. modrikast: plavkasti plameni; šoja ima lepa plavkasta peresa / od mraza plavkaste ustnice ♪
  19.      plávljenje  tudi plavljênje -a s (ā; é) glagolnik od plaviti, spuščati: drog za plavljenje lesa ♪
  20.      plávnik  -a m (ȃ) nar. zahodno velika kad, v kateri se mečka grozdje: nositi grozdje v plavnik; brente, barigle in plavniki ♪
  21.      plavút  -i ž (ȗ) 1. nav. mn. organ za plavanje na trupu rib, nekaterih v vodi živečih živali: krmariti s plavutmi; velika kitova plavut 2. plavuti podoben predmet, ki se da na noge pri plavanju in potapljanju: natakniti si masko in plavuti ◊ navt. plavut ozka kovinska plošča ob bokih ladje, ki zmanjšuje njeno zibanje; zool. hrbtna plavut; prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami; repna plavut; tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo ♪
  22.      plávž  -a m (ȃ) velika pokončna peč za taljenje rude: popravilo plavža; delavec pri plavžu; žrelo pri plavžu / plavž na oglje ◊ metal. plavž z dvema kavperjema ♪
  23.      plávžen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plavž: plavžno gorivo ♦ metal. plavžni koks metalurški koks, ki se uporablja v plavžu; plavžni plin plin, ki izhaja iz plavža; plavžna žlindra žlindra, ki nastaja pri taljenju rude v plavžu ♪
  24.      playboy  in plejboj -a [pléjbój in pléjbôj] m (ẹ̑-ọ̑; ẹ̑-ȏ) zlasti v zahodnih deželah bogat, navadno mlajši moški, ki uživaško živi: eleganten playboy; živel je kot playboy ♪
  25.      pláz  -ú stil. -a m (ȃ) 1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul del ceste; prožiti, razstreljevati plazove; reševati izpod plazu; plaz debel, kamenja; zbudilo jih je bobnenje, grmenje plazu; nevarnost plazov; drli so v dolino kakor plaz / kamniti, snežni, zemeljski plaz / podmorski plaz; pren. gibanje je naraslo v mogočen plaz ♦ alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; talni plaz pri katerem zdrsnejo vse plasti snega // taka gmota na mestu, kjer se ustavi: plezati čez plazove in skale; hiša stoji na velikem plazu / plaz je že skopnel 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: plaz tankov se vali po pobočju / govornik je zasul poslušalce s plazom besed, informacij; pesem je sprožila plaz polemik ♪

   26.753 26.778 26.803 26.828 26.853 26.878 26.903 26.928 26.953 26.978  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA