Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (26.628-26.652)
- píkast -a -o prid. (í) ki ima pike: pikasta kokoš; rdeče pikasta bluza / pikasta koža / od črvojedine pikasta omara ◊ bot. pikasti mišjak strupena rastlina z visokim, votlim steblom in belimi cveti v kobulih, Conium maculatum ♪
- píkati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale; te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo 2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati; komarji so na večer pikali; soparno je in obadi pikajo 3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate; štrleča slama pika; trnje ga pika 4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami // prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj 5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika ● ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo;
ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kali pikajóč -a -e: pikajoče žuželke ♪
- píkčast -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima pike: pikčast ptič; pikčasta ruta, srajca; belo pikčasta bluza; ekspr. nebo je bilo pikčasto od zvezd / ekspr. od bolh je bil ves pikčast po vratu opikan 2. ki je iz pik: pikčasta črta ◊ zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice píkčasto prisl.: pikčasto nanašati barve na platno ♪
- píkčati -am nedov. (ȋ) delati pike, pikice: pikčati neizpolnjene vrste v kazalu ♪
- piké -ja m (ẹ̑) bombažna tkanina z vtkanimi reliefnimi črtami ali geometričnim vzorcem: bluza, ovratnik iz pikeja ♪
- píkec -kca m (ȋ) ekspr. pikasta žival ali rastlina: pikec se ji je stisnil k nogam in zadovoljno predel / pikastim storžem so rekli pikci ◊ agr. črni pikec bolezen rastlin, pri kateri deli listov ali plodov potemnijo in odmrejo ♪
- pikéjast -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz pikeja: pikejasta bluza ♪
- píker -kra -o prid. (í) ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: piker človek; včasih je malo pikra / piker dovtip; njegov odgovor je bil precej piker; pikre, zbadljive besede ● knjiž., redko popiti kozarec pikrega terana trpkega píkro prisl.: pikro se nasmehniti; pikro odgovoriti; sam.: ekspr. požreti je moral marsikatero pikro neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo ♪
- pikét -a tudi piké -ja m (ẹ̑) igra s kartami za dve osebi, razširjena zlasti v Franciji: igrati piket; partija piketa; neskl. pril.: piket karte ♪
- píkica -e ž (í) manjšalnica od pika: obraz je bil poln rjavih pikic; bele pikice na temni podlagi; v daljavi so se videli otroci kakor črne pikice / pozabil si napraviti pikico na i / niti pikice torte mu ni dal / vse do pikice si je zapomnil ♪
- pikíranje 1 -a s (ȋ) glagolnik od pikirati1: pikiranje sejancev / vbod za pikiranje ♪
- pikírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr., vrtn. presajati sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo: pikirati solato 2. obrt. s posebnimi vbodi pritrjevati žimovino k tkanini: pikirati zavihke pikíran -a -o 1. deležnik od pikirati: pikirana solata 2. knjiž. užaljen, prizadet: ob teh besedah je bil vidno pikiran; prisl.: zelo pikirano mu je odgovorila ♪
- pikírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) voj. leteti v strmem letu proti cilju na tleh; strmoglavljati: letala so začela pikirati; bombniki so pikirali na progo in odmetavali bombe; pren. riba je v lepem loku pikirala v globino reke ♪
- píknik 1 -a m (ȋ) družabna prireditev na prostem: upravnik hotela je priredil piknik za svoje goste; iti na piknik / izseljenski piknik // kosilo, malica na prostem iz s seboj prinesene hrane: na jasi so imeli piknik; poiskati primeren prostor za piknik ♪
- píkniti -em dov. (í ȋ) 1. nar. pičiti: gad ga je piknil; odmaknil je roko, kot bi ga piknila kača // narahlo zbosti: pikniti z buciko, nožem; pazi, da se ne pikneš / piknil ga je s pripombo o njegovi ženi 2. nav. ekspr. narahlo kavsniti: kokoš je nekajkrat piknila po zrnju / kanarček ga je piknil za uhelj ♪
- píkola -e ž (ȋ) nar. vzhodnoštajersko vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: naliti kozarec pikole // slaba pijača: ne bom pil te pikole ♪
- pikolít -a m (ȋ) 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi, ki se goji v Furlaniji, na Goriškem: vinograd je zasajen s pikolitom // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti pikolit; kozarec pikolita 2. nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: delavcem je prinesla steklenico pikolita ♪
- pikolóvec -vca m (ọ̑) ekspr. kdor pretirava v zahtevah po natančnosti: učitelj ni bil pikolovec; velik pikolovec ♪
- pikolóvski -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki pretirava v zahtevah po natančnosti: pikolovski človek; očitali so mu, da je pikolovski / pikolovska natančnost ♪
- pikolóvstvo -a s (ọ̑) ekspr. pretiravanje v zahtevah po natančnosti: njegovo pikolovstvo je vsem presedalo ♪
- pikón -a m (ọ̑) nar. kramp, navadno samo s sekalom: tla so bila trda, zato je kopal s pikonom ♪
- pikpòk -ôka m (ȍ ȏ) glas, glasovi pri udarjanju s cepcem, bičem: pikpok cepcev se je za hip ustavil ♪
- pikrínski -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi pikrinska kislina organska kislina, ki se uporablja za izdelavo razstreliv, zdravil ♪
- píksna -e ž (ȋ) nižje pog. konzervna škatla: na tleh so ležale prazne piksne ♪
- piktografíja -e ž (ȋ) arheol. pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; slikovna pisava: raziskovati piktografijo ♪
26.503 26.528 26.553 26.578 26.603 26.628 26.653 26.678 26.703 26.728