Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (26.578-26.602)



  1.      pezdè  -éta [pǝz] m ( ẹ́) nizko omahljiv, neodločen, bojazljiv človek: na takega pezdeta se ne moreš zanesti; v primeri z njim si navaden pezde / kot psovka samo izmikaš se, pezde
  2.      pezdèc  -à in pèzdec -a [pǝzdǝc] m (ǝ̏ ; ǝ̄) 1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spustil je pezdec 2. redko pezde: ne bo zbežal, saj ni pezdec
  3.      pezéta  tudi peséta -e ž (ẹ̑) denarna enota Španije: plačati, zaslužiti sto pezet // bankovec ali kovanec te denarne enote: odprl je denarnico, polno pezet
  4.      pezíti  -ím in péziti -im nedov., pézi tudi pêzi ( í; ẹ̄ ẹ̑) zastar. težiti, obremenjevati: breme krivde ga pezi / ta vest ji pezi duha
  5.      pfèj  tudi pféj medm. (; ẹ̑) izraža zoprnost, gnus: pfej, da si upa taka na cesto
  6.      pff  [pfǝ̀] medm. (ǝ̏) izraža malomarno zavrnitev: pff, misliš, da se ga bojim
  7.      pfùj  in pfúj medm. (; ) izraža zoprnost, gnus: kakšne grde besede, pfuj
  8.      ph 2 [phǝ̀] medm. (ǝ̏) izraža malomarno zavrnitev: ph, kdo se te pa boji
  9.      phà  medm. () izraža malomarno zavrnitev: pha, mar mi je, kaj misli o meni
  10.      pháti  phám stil. pšèm nedov., ) 1. s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn: phati ajdo, ječmen, proso; phati v stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno; nabijati: phati zemljo 3. nar. tlačiti, polniti: phati seno za tramove phán -a -o: tla so bila iz phane zemlje; phano proso
  11.        m neskl. () mat. število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga: pomnožiti s pi [π]
  12.      pianíssimo  [-isi-] prisl. () muz., označba za jakost izvajanja zelo tiho: igrati pianissimo; sam.: nežen pianissimo
  13.      piáno  prisl. () muz., označba za jakost izvajanja tiho: igrati piano; sam.: kompozicija z dalj časa trajajočim pianom
  14.      pí-bíp  in pi-bíp medm. (-; ) otr. posnema glas hupe: spodaj je zatrobil avto: pi-bip
  15.      píca  in pízza -e [pica] ž () gastr. jed iz krušnega testa, namazana s paradižnikovo mezgo in potresena s sirom, gnjatjo, različnimi začimbami: jesti pico; peči pice
  16.      piceríja  in pizzeríja -e [pice-] ž () gostinski lokal, kjer se streže s picami: rada zahaja v picerijo
  17.      píča  -e ž (í) ptičja krma: dajati, pripravljati pticam pičo; kašnata, zrnata piča; piča za golobe, kokoši // star. krma, hrana sploh: sejal je deteljo, da bi imel več piče; to je bolj skromna piča; svinjska piča
  18.      píčel  -čla -o [ǝ] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo
  19.      píčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pika: na papir je napisal veliko pičic; črno blago z drobnimi zelenimi pičicami; visoko v zraku je bila ptica videti kot majhna pičica / pičica na i / niti pičice ti ne povem / vse do pičice je pozabil
  20.      píčiti  -im dov.) 1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila 2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha 3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil // prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom ● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi píčen -a -o: pičeni del telesa; pičeno mesto ga je srbelo
  21.      píflanje  -a s () glagolnik od piflati se: odvračati učence od piflanja / piflanje za izpit
  22.      píflar  -ja m () žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: očitajo mu, da je piflar
  23.      píflati se  -am se nedov. () žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: očitajo jim, da se piflajo / piflati se za izpit učiti se, študirati
  24.      pigmènt  -ênta m ( é) 1. biol. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo, barvilo: lasje osivijo, kadar zmanjka pigmenta / kožni, krvni, lasni pigment / naravni pigment 2. kem. anorganska ali organska netopna snov za barvanje: izdelovati pigmente; pigment modre barve / sintetični pigment; pren., knjiž. medlo barvno paleto je slikar zamenjal z izrazitejšim pigmentom
  25.      píh  -a m () 1. razmeroma rahel premik zraka: čipke so zavalovile ob vsakem pihu; objel jih je mrzel pih / pih vetra 2. enkratno iztisnjenje zraka skozi priprta, našobljena usta: z močnim pihom je odpihnil smeti z mize ● ekspr. vse njegove pesmi so proti tem le pih in puh so brez trajne vrednosti, cene

   26.453 26.478 26.503 26.528 26.553 26.578 26.603 26.628 26.653 26.678  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA