Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (26.378-26.402)



  1.      pepélka  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je vedno le pepelka // kar je zapostavljeno, neupoštevano: knjižnice so bile dolgo časa pepelke ◊ vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv; cinerarija
  2.      pepélnica  -e [ln in n] ž (ẹ̑) arheol. kamnit monolitni zaboj za shranjevanje pepela mrličev
  3.      pepelníca  -e [tudi n] ž (í) rel. sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta: bilo je pred pepelnico ∙ star. držiš se kakor na pepelnico žalostno, pusto
  4.      pepelníčen  -čna -o [tudi n] prid. () nanašajoč se na pepelníco: pepelnično jutro / pepelnična sreda ∙ ekspr. pepelnično razpoloženje žalostno, pusto
  5.      pepélnik  -a [ln in n] m (ẹ̑) 1. posoda, navadno manjša, za cigaretne ogorke, pepel: izprazniti pepelnik; otresati pepel v pepelnik; kovinski, steklen pepelnik 2. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: klečala je pred ognjiščem in kopala pepel iz pepelnika ◊ žel. pladnju podobna priprava pod kuriščem parnega kotla lokomotive, ki prestreza pepel, izgorke
  6.      pepelnják  -a [ln in n] m (á) 1. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: očistiti pepel iz pepelnjaka 2. redko pepelnik: otresti pepel s cigarete v pepelnjak
  7.      pepíta  -a m, tudi neskl. () droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: primeren je pepita ali karo // blago s takim vzorcem: kupiti tri metre pepita; neskl. pril.: pepita komplet; pepita blago; črno bel pepita vzorec
  8.      pepítast  -a -o prid. () ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: pepitasto blago / pepitasta obleka
  9.      pêr  -a m () zlasti v Angliji naslov za višjega plemiča: imenovali so ga za pera / per Karla Velikega
  10.      peráča  -e ž (á) etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu: udarjati s peračo
  11.      perborát  -a m () kem. brezbarvna snov, ki se dodaja zlasti pralnim sredstvom za beljenje perila: uporaba perborata v tekstilni industriji / natrijev perborat
  12.      percépcija  -e ž (ẹ́) 1. psih. čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje: pomanjkljiva percepcija; percepcija besed, govora, slike; percepcija prostora / slušna, vidna percepcija 2. nav. mn., knjiž. zaznava, vtis: umetnikova izpoved dojetih percepcij
  13.      percipírati  -am nedov. in dov. () 1. psih. čutno dojemati predmetni svet; zaznavati: percipirati besede, govor; hitro percipirati sliko 2. knjiž. dojemati, spoznavati: v takem zaprtem sistemu ni mogoče percipirati družbe v njeni celoti
  14.      perèč  -éča -e prid. ( ẹ́) 1. ki ga je treba rešiti: opozarjati na pereče probleme; to vprašanje je postalo izredno pereče // publ. nevaren, težaven: govoriti o perečih vojaških dogodkih / biti v perečem položaju kritičnem 2. star. pekoč, skeleč: pereča rana / izrekla mu je nekaj perečih besed
  15.      perésar  -ja m (ẹ̑) slabš. pisarniški delavec, pisar: za mizo je sedel neprijazen peresar // pisatelj, pisec: objavijo vse, kar napiše ta peresar
  16.      perésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero: ugotavljati peresno zgradbo / peresni tulec središčni del peresa; peresna cevka spodnji votli del peresnega tulca / peresna konica ∙ ekspr. vnel se je peresni boj dalj časa trajajoča pismena polemika; ekspr. peresni mojster kdor prepričljivo, zanimivo pišešport. peresna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 54 in 62 kg; teh. peresni zaklop perésno prisl.: peresno lahka blazina
  17.      perésnica  -e ž (ẹ̑) priprava za hranjenje, nošenje (nalivnega) peresa, svinčnika: vzeti pero, šestilo iz peresnice; usnjena peresnica / peresnica na zadrgo
  18.      perésnik  -a m (ẹ̑) 1. priprava v obliki paličice z odprtino na enem koncu za pero: vtakniti pero v peresnik; lesen peresnik // taka priprava s peresom: še vedno piše s peresnikom 2. iron. pisatelj, pisec: ta ali oni peresnik se bo morda le zamislil ob tem problemu
  19.      perfékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. popolnost, dovršenost: doseči artistično, stilno perfekcijo; perfekcija režijske postavitve ♦ jur. perfekcija pogodbe izpolnitev vseh pogojev za veljavnost pogodbe
  20.      perfekcionízem  -zma m () knjiž. prizadevanje za popolnost, dovršenost: pedantnost in perfekcionizem / organizacijski perfekcionizem in larpurlartizem
  21.      perfektíven  -vna -o prid. () lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; dovršen: perfektivni glagoli
  22.      perfíden  -dna -o prid., perfídnejši () knjiž. izdajalski, nezvest: perfidno delovanje // nesramen, zloben: to je perfidno podtikanje / izločili so ga s perfidnim izgovorom premetenim, zahrbtnim
  23.      perforacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na perforacijo: perforacijski zapis na kartici / perforacijski stroj
  24.      perforátor  -ja m () elektr. priprava za luknjanje kartic za (elektronski) računalnik: kupiti perforator / perforator kartic
  25.      pergamén  -a m (ẹ̑) zastar. pergament: pisati na pergamen / pergamen s pečatom

   26.253 26.278 26.303 26.328 26.353 26.378 26.403 26.428 26.453 26.478  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA