Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (2.101-2.125)


  1.      zaróden 1 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarod, razmnoževanje: pešanje zarodne moči pri civiliziranih ljudstvih ♦ anat. zarodna plast kože spodnja plast povrhnjice; biol. zarodna celica spolna celica; zarodna plast celična plast gastrule; notranja, vmesna, zunanja zarodna plast notranja, vmesna, zunanja plast celic gastrule; bot. zarodni brstič brstič, s katerim se rastline nespolno razmnožujejo; zarodna čebulica čebulica, s katero se rastline nespolno razmnožujejo ♪
  2.      zaróden 2 -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) nar. dolenjsko krepko razvit: merjasec mora biti zaroden v križu in čez pleča ♪
  3.      zarodíšče  -a s (í) 1. agr. del drevesnice z nasadom za pridobivanje vegetativnih podlag: zarodišče z matičnimi grmi; zemlja za zarodišče 2. knjiž. začetek, izvor: zarodišče slovenskega kulturnega preporoda ♪
  4.      zarodíti  -ím dov., zaródil (ȋ í) 1. začeti dajati sadeže, plodove: češnja zarodi v petem ali šestem letu; ta vrsta hruške kmalu zarodi / redko trta je letos slabo zarodila obrodila 2. narediti, povzročiti, da se rodi, začne obstajati nov zlasti človeški osebek: zaroditi številne potomce / knjiž. ni ji bilo dano, da bi sama zarodila rodila; pren., ekspr. nova miselnost je v ljudeh zarodila drugačno gledanje na svet; ostre besede so zarodile odpor zarodíti se knjiž. nastati, pojaviti se: v društvu sta se zarodili dve stranki / zarodilo se je lepo, sveže jutro zarojèn -êna -o: med ljudmi zarojeno sovraštvo ♪
  5.      zaródkov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarodek: razvoj zarodkovih organov; zarodkova rast ♦ bot. zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo ♪
  6.      zaródnica  tudi zarodníca -e ž (ọ̑; í) knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica: zarodnica domače kokoši / zarodnice nekaterih kulturnih rastlin ♪
  7.      zarodník  -a m (í) knjiž. prednik: imeti skupne zarodnike / tur, zarodnik goveda ♪
  8.      zarógati se  -am se dov. (ọ̄) knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: se bomo že še videli, se je zarogal sosedu ♪
  9.      zarogovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. 1. narediti neroden gib, nerodne gibe: zarogovilil je z rokami in padel 2. povzročiti hrup, nemir: nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila // upreti se, začeti nasprotovati: če bodo še delali take napake, bo treba zarogoviliti // razjeziti se, razburiti se: dajte mir, drugače bo oče zarogovilil / natepsti bi ga bilo treba, je zarogovilil ♪
  10.      zarogóziti  -im dov. (ọ́ ọ̑) agr. zamašiti špranje med dogami z rogozovino: zarogoziti sod ♪
  11.      zarohnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. hrupno izraziti jezo, nezadovoljstvo: zarohnel je in ga jezno pogledal; zarohnela je na moža; zarohneti nad otroki / umaknite se, je zarohnel 2. ekspr. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; zahrumeti: motor je zarohnel / buldožerji so zarohneli na gradbišču začeli rohneti ♪
  12.      zarojíti  -ím stil. -rójim dov., zarójil stil. zarôjil (ȋ í, ọ́) 1. začeti živahno letati v velikem številu: okrog njega so zarojile muhe / ekspr. na dvorišču so zarojila dekleta 2. redko vzrojiti: zakaj me ne ubogate, je zarojil nad otroki ● ekspr. vesele misli so ji zarojile po glavi začela je premišljevati o veselih rečeh ♪
  13.      zaróka  -e ž (ọ̑) slovesna medsebojna obljuba poroke pred pričami: razveljaviti, skleniti zaroko ♪
  14.      zaropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 1. dati močne, kratke glasove a) pri delovanju: motor, stroj včasih zaropota / ekspr.: budilka je zaropotala zazvonila; novi stroji so že zaropotali začeli delovati; strojnica je zaropotala na sosednjem hribu b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ob vstajanju so stoli zaropotali; brezoseb. v kleti je nekaj zaropotalo / skodelica je zaropotala na tla z ropotom padla / dež je zaropotal po strehi // povzročiti močne, kratke glasove: otroci so zaropotali s coklami; veter je zaropotal z naoknicami / zaropotal je po vratih, da bi mu odprli udaril, potolkel 2. ekspr. ropotajoč se premakniti: lokomotiva je zaropotala s postaje / kamenje je zaropotalo po skalah ropotajoč začelo padati / letala so zaropotala nad hišami ropotajoč zletela 3. slabš. glasno izraziti svojo nejevoljo: spet je zaropotala nad otroki / s stricem sva dostikrat zaropotala se sprla / ali boste že tiho, je zaropotal ♪
  15.      zarosítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zarositi: zarositev šip ♪
  16.      zarosíti  -ím dov., zarósil (ȋ í) brezoseb. krajši čas rositi; porositi: včasih je malo zarosilo / v osebni rabi dež zarosi; pren., knjiž. tolažba je zarosila v njegovo srce zarosíti se postati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: očala so se mu zarosila; okno v dvorani se je zarosilo / čelo se mu je zarosilo ∙ ekspr. zarosile so se jim oči postali so solzni zarošèn -êna -o: zarošena steklenica; zarošene šipe ♪
  17.      zaróštati  -am dov. (ọ̑) nar. dodati jedi prežganje: zaroštati krompir zaróštan -a -o: zaroštan krompir ♦ gastr. zaroštani močnik močnik iz drobnih svaljkov iz vode in jajc, ki se pred kuhanjem prepražijo ♪
  18.      zaroštáti  -ám tudi zaróštati -am dov. (á ȃ; ọ̑) nar. zaropotati: naoknice so zaroštale; na podstrešju je nekaj zaroštalo ♪
  19.      zaróta  -e ž (ọ̑) tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti: režim je zaroto pravočasno odkril; pripravljati zaroto; ekspr. vplesti koga v zaroto; sodelovati v zaroti proti kralju // ekspr. tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: sosedi so kovali zaroto proti njemu / zarota otrok proti staršem ♪
  20.      zarotílen  -lna -o prid. (ȋ) po ljudskem verovanju s katerim se zaroti: zarotilne besede / zarotilni obrazci zarotitveni obrazci ♦ rel. zarotilna molitev molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha ♪
  21.      zarotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zarotiti: zarotitev tovariša, naj ga reši / zarotitev vseh sil sveta / zamrmrati zarotitev zarotitveni obrazec ♪
  22.      zarotíti  -ím dov., zarótil (ȋ í) 1. nav. ekspr. sklicujoč se na kaj zaprositi: zarotim te na tvoje poštenje in ljubezen, da o tem ne govoriš / zarotila jih je, naj bodo mirni proseče rekla 2. po ljudskem verovanju izgovoriti določene besede, narediti določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: znal je zarotiti hudo uro; zarotiti zlo usodo // začarati: čarovnica ga je zarotila v kamen zarotíti se knjiž. priseči, zakleti se: oče se je zarotil, da sinu ne bo prepustil kmetije; zarotil se je, da nikoli več ne bo šel v gostilno ∙ vse se je zarotilo proti njemu vse okoliščine so zares neugodne, vsi mu nasprotujejo; zastar. zarotili so se zoper vse, kar je tujega trdno so sklenili tujemu nasprotovati, tuje iztrebljati ♪
  23.      zarotítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zarotitev: zarotitveno petje / zarotitveni izreki, obrazci ♪
  24.      zarótnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od zarotnik: nevarna zarotnica ♪
  25.      zarótnik  -a m (ọ̑) kdor je udeležen pri zaroti: zarotniki so ubili kralja; odkriti zarotnike; proces proti zarotnikom / nacistični zarotniki proti ljudstvu ♪

   1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA