Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (201-225)


  1.      zacmériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) lahno zajokati s tožečim glasom: otrok se je zacmeril ♪
  2.      zacmévkati  -am dov. (ẹ̑) oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok je v spanju zacmevkal // ekspr. tožeče reči: kaj bo pa zdaj, je zacmevkala ♪
  3.      zacmíhati se  -am se tudi zacmíhati -am dov. (ȋ) pridušeno, sunkovito zajokati: otrok se je zacmihal ♪
  4.      zacmokáti  -ám dov. (á ȃ) 1. z ustnicami in jezikom dati nizke, nezveneče glasove: izpil je in glasno zacmokal 2. dati cmokanju podobne glasove: razmočena prst je zacmokala; brezoseb. pod nogami mu je zacmokalo ♪
  5.      zacokláti  -ám dov. (á ȃ) okorno, ropotaje iti, stopiti: otroci so zacoklali po brvi ♪
  6.      zacopotáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop: nerodno je zacopotal po hiši // večkrat plosko, zamolklo udariti ob tla: sandale so pri vsakem koraku lahno zacopotale ♪
  7.      zacóprati  -am dov. (ọ̑) pog. začarati: zacoprati kravo, da ne daje mleka; zacoprati drevo v grad zacópran -a -o: zacoprana hrana; danes gre vse narobe, kot bi bilo zacoprano ♪
  8.      zacurljáti  -ám dov. (á ȃ) steči, spolzeti v tankem curku: iz rane mu je zacurljala kri ♪
  9.      zacvénkati  -am in zacvênkati -am dov. (ẹ̑; ȇ) zacvenketati: kovanci so zacvenkali / zacvenkal je z drobižem ♪
  10.      zacvenketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu zacvenketali kovanci // povzročiti kratke, zveneče, kovinske glasove: zacvenketati z drobižem ♪
  11.      zacvenkljáti  -ám dov. (á ȃ) zacvenketati: drobiž je zacvenkljal / zacvenkljati s kovanci ♪
  12.      zacvèsti  tudi zacvestì -cvetèm, in zacvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., zacvèl zacvelà in zacvêla in zacvetèl zacvetlà in zacvêtel zacvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete: drevje zacvete in odcvete; z zvončki zacvetejo tudi trobentice 2. ekspr. dobiti zdrav, lep videz: po bolezni je kmalu spet zacvela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: po krizi trgovina hitro zacvete // pojaviti se v veliki meri: zacvelo je zanimanje za klasično glasbo // pojaviti se sploh: na licu mu zacvete nasmeh ● ekspr. od zadrege zacvesti v obraz zardeti ♪
  13.      zacvetéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti cvet, cvete: vrtnice so zacvetele; sadno drevje je letos pozno zacvetelo / ekspr. po dežju je vrt zacvetel 2. ekspr. dobiti zdrav, lep videz: v novem okolju je spet zacvetela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: posestvo je končno zacvetelo // pojaviti se v veliki meri: prodaja je spet zacvetela / med njima je zacvetela ljubezen // pojaviti se sploh: na obrazu ji je zacvetela rdečica 4. ekspr., navadno z dajalnikom izraža, da postane kdo deležen kakega stanja: končno nam je zacvetela sreča ● ekspr. zacveteti v obraz zardeti ♪
  14.      zacvíliti  -im dov., zacvilíla tudi zacvílila (í) 1. oglasiti se z zelo visokim glasom: miš, pes zacvili / ženske so preplašeno zacvilile // dati cviljenju podoben glas: vrata so zacvilila; zavore močno zacvilijo 2. slabš. (polglasno) zajokati: pred vrati je nekaj zacvililo; otrok je malo zacvilil, pa so ga hitro potolažili ● ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese ♪
  15.      zacvrčáti  -ím dov. (á í) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: lastovka zacvrči in odleti; od časa do časa je zacvrčal škržat // dati cvrčanju podobne glasove: v ponvi zacvrči mast; brezoseb. na ognjišču je zacvrčalo ♪
  16.      zacvréti  -cvrèm dov., zacvŕl (ẹ́ ȅ) dati kako živilo v vročo maščobo, da se scvre: v olje je zacvrla čebulo, koščke slanine ♪
  17.      zacvŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) dati ostre, pokljajoče glasove: deska je zacvrkala in se prelomila ♪
  18.      zacvrkotáti  -ám dov. (á ȃ) zacvrkutati: papiga zacvrkota / lesene stopnice so zacvrkotale ♪
  19.      zacvrkútati  -am dov. (ū) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kanarček je glasno zacvrkutal // dati cvrkutanju podobne glasove: stopnice so zacvrkutale ♪
  20.      zacvrlíkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati: v travi zacvrlika muren ♪
  21.      začadíti se  -ím se in začáditi se -im se tudi začadíti -ím tudi začáditi -im dov., začádil (se) (ȋ í; ā ȃ) knjiž. zakaditi se: petrolejka se je začadila ♪
  22.      začáranec  -nca m (ȃ) 1. po ljudskem verovanju kdor je začaran: odčarati začaranca 2. ekspr. kdor je zelo prevzet, očaran: glasbeni začaranci ♪
  23.      začáranje  -a s (ȃ) glagolnik od začarati: rešiti koga iz začaranja / začaranje v ježa ♪
  24.      začáranost  -i ž (ȃ) po ljudskem verovanju stanje začaranega: začaranost ljudi, živali ♪
  25.      začárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je začarala, zato se samo smeje // s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: začarati princa v žabo 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je čisto začarala / njena lepota jih je začarala začáran -a -o 1. deležnik od začarati: začarano mesto; to bitje je začarano; gledala sta se kakor začarana 2. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: rešiti se iz začaranega kroga; biti ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu / začarani krog misli ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA