Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (1.826-1.850)


  1.      zaplódek  -dka m (ọ̑) kar nastane z oploditvijo: vzeti živali zaplodek iz telesa // ekspr. zametek, zasnova: to so prvi zaplodki sodstva ● nizko fant je njegov zaplodek otrok ♪
  2.      zaplodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaploditi: zaploditev zdravih potomcev / zaploditev mrčesa v mlaki ♪
  3.      zaplodíti  -ím dov., zaplódil (ȋ í) 1. z oploditvijo povzročiti nastanek novega, navadno živalskega osebka: izbrani samec je zaplodil številne potomce / nizko zaploditi otroka spočeti // redko oploditi: bik je zaplodil kravo 2. narediti, da kaka žival začne kje živeti in se razmnoževati: zaploditi ovce na otoku zaplodíti se z razmnoževanjem začeti živeti kje: na otoku so se zaplodili zajci / v stanovanju so se zaplodili molji zaredili / ekspr. plevel se hitro zaplodi zaseje zaplojèn -êna -o: v težkih časih zaplojeni otroci ♪
  4.      zaplojeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko zaplajati: zaplojevati rake v potoku ♪
  5.      zaplombírati  -am dov. (ȋ) 1. zapolniti poškodovano mesto v zobu s plombo: zaplombirati zob 2. dati plombo, plombe na kaj: zaplombirati varovalko; carinik je zaplombiral zaboj zaplombíran -a -o: zaplombiran vagon; zaplombiran zob ♪
  6.      zaplôskati  -am dov. (ȏ) večkrat udariti z dlanjo ob dlan: snela je rokavice in zaploskala / zaploskati z rokami // z udarjanjem dlani ob dlan izraziti navdušenje, odobravanje: občinstvo je navdušeno zaploskalo / zaploskati govorniku ♪
  7.      zaplóten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. ki raste za plotom: koprive in druge zaplotne rastline // ekspr. nepomemben, navaden: od zaplotnega učitelja se je prebil do uglednega profesorja 2. ekspr. skriven, zahrbten: zaplotno ravnanje ♪
  8.      zaplótnik  -a m (ọ̑) ekspr. kdor skrivno deluje, zlasti s slabim namenom: ne poslušajte tega strahopetnega zaplotnika ♪
  9.      zaplótniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zaplotnike ali zaplotništvo: zaplotniške ideje, misli / maščevati se na zaplotniški način / zbirati se z zaplotniškimi nameni zahrbtnimi zaplótniško prisl.: zaplotniško ravnati ♪
  10.      zaplótništvo  -a s (ọ̑) ekspr. skrivno delovanje, zlasti s slabim namenom: očitati komu zaplotništvo; politično zaplotništvo / v njegovem ravnanju ni bilo čutiti zaplotništva zahrbtnosti ♪
  11.      zaplúnkati 1 -am dov. (ȗ) nav. ekspr. večkrat dati kratek, zamolkel glas ob premikanju tekočine: voda v čebru je zaplunkala / pri vsakem koraku so razmajane stopnice zaplunkale ♪
  12.      zaplúnkati 2 -am dov. (ȗ) knjiž. zaigrati na plunko: pevec je za spremljavo zaplunkal ♪
  13.      zaplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi zaplovíte (ú ó, ú) 1. začeti pluti: dvignili so sidro in zapluli / jadrnica je zaplula z vetrom // ploveč se usmeriti, iti kam: ladja je zaplula k obali, skozi preliv, v pristanišče / ekspr. ptica je zaplula po zraku zletela / ekspr. temni oblaki so zapluli čez nebo so se pojavili na njem 2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: neslišno je zaplula po preprogi 3. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po pečenki je zaplul v sobo / njegov glas je zaplul po prostoru 4. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zapluti v nezmernost / dežela je zaplula v nasprotja / zapluti v spanec zaspati ● ekspr. življenje je zaplulo v stare vode stvari se niso nič spremenile ♪
  14.      zaplúžiti  -im dov. (ú ȗ) 1. nar. začeti naravnavati plug pri oranju: pognal je konja in zaplužil 2. šport. narediti plug: na koncu strmine je zaplužil ♪
  15.      zapnênje  -a s (é) redko poapnenje: zapnenje žil ♪
  16.      zapnéti  -ím dov. (ẹ́ í) redko poapneti: žile zapnijo zapnèl in zapnél -éla -o: zapnela mesta na pljučih ♪
  17.      započásniti  -im in započasníti -ím dov., započásnil (ā; ȋ í) knjiž. upočasniti: započasniti hojo ♪
  18.      započétek  -tka m (ẹ̑) star. začetek: započetek novega gibanja ♪
  19.      započéti  -čnèm dov., započél; nam. započét in započèt (ẹ́ ȅ) star. 1. začeti: započeti boj za svobodo; započeti pogovor / kar započne, tudi konča / započeti igro z glasbo 2. nedov. delati: započeti neumnosti započét -a -o: vztrajati pri započetem delu ♪
  20.      započétje  -a s (ẹ̑) star. delo: spremljati koga pri njegovem započetju ♪
  21.      započétnik  -a m (ẹ̑) star. začetnik: započetnik gibanja; započetnik novih idej ♪
  22.      zapodíti  -ím dov., zapódil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: zapoditi koga iz hiše; v jezi je zapodil sina od doma; če pride, ga bomo zapodili / zapoditi psa s palico b) da kdo kam gre, pride: zapoditi otroke domov / zapoditi ovce na pašnik c) da začne kdo kaj delati: zapoditi koga delat, učit 2. z glagolskim samostalnikom povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik: zapoditi konja v galop / zapoditi sovražnika v beg 3. pog. vreči, zagnati: zapoditi kamen v koga / zapodil je čevlje pod klop / zapoditi komu kroglo v glavo izstreliti / nož mu je zapodil naravnost v srce zasadil ● ekspr. zapoditi žalostne misli pregnati, odpoditi; ekspr. zapodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; pog. na prazni cesti je zapodil začel hitro voziti zapodíti se ekspr. 1. začeti se hitro premikati: učenci so se zapodili iz razreda; zapoditi se proti domu; zapodil se je po stopnicah navzdol; zapoditi se za kom // skočiti, pognati se: zapoditi se čez potok; zapoditi se na konja; zapoditi se komu pod noge 2. preh., s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zapodil se je vanj in ga udaril; sovražnik se je zapodil nad sestradano vojsko / zapoditi se komu v lase zlasati ga ♪
  23.      zapóga  -e ž (ọ̑) kar nastane z zapognjenjem: narediti na pločevini zapogo; ozka zapoga ♪
  24.      zapogíbati  -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot: zapogibati rob blaga 2. delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; upogibati: zapogibati veje ♪
  25.      zapogníti  -pógnem tudi -pôgnem dov. (ȋ ọ́, ó) 1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot: zapogniti vogal lista, rjuhe; dvakrat zapogniti rob; zapogniti navznoter / zapogniti pločevino 2. narediti, povzročiti, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; upogniti: zapogniti poganjek rastline; polkrožno zapogniti zapógnjen tudi zapôgnjen -a -o: zapognjena rjuha; zapognjena veja ∙ miza z zapognjenimi nogami ukrivljenimi ♪

   1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA