Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (12.451-12.475)
- gracílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. vitek, nežen: ima zelo gracilno postavo / gracilni tip človeka // skladen, lahkoten: gracilne kretnje plesalk ♦ kor. gracilna plesalka plesalka s čutom za gracijo ♪
- grád -a m (ȃ) 1. pog. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah; maligan: to žganje ima kakih trideset gradov 2. mat. enota za merjenje kotov, stotina pravega kota ♪
- grád -ú in -a m, mn. gradóvi (ȃ) 1. v nekaterih deželah veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče: grad je začel razpadati; okoli gradu je lep vrt; mogočen, utrjen grad; obzidje gradu / ekspr. njegova hiša je pravi grad bogata, razkošna stavba / ljubljanski grad / v ljudskih pesmih, v pravljicah: stoji tam beli grad; stekleni, začarani grad; pren., pesn. takrat so se podrli njihovi sanjski gradovi 2. zastar. mesto: Turki so prisegli porušiti stolni grad ● ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem ♪
- gradácija -e ž (á) knjiž. postopno prehajanje iz enega stanja v drugo, stopnjevanje: čustvena gradacija / slikar je dosegel učinek s tonsko gradacijo barve; zvočna gradacija v sonati je presenetljiva; s to epizodo je porušena gradacija dogajanja // delitev, razporeditev po stopnjah: družbena gradacija; gradacija pesniških zvrsti ◊ fot. normalna gradacija postopno prehajanje od bele barve v črno; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; lit. gradacija zaplet in razplet drame s stopnjevanim bojem med igro in protiigro; zool. gradacija stopnjevana čezmerna razmnožitev kake vrste žuželk ♪
- gradánica -e ž (ȃ) na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse: okovana gradanica; ovčarski pes z gradanico okrog vratu ♪
- gradáše -dáš ž mn. (á ȃ) obrt. priprava za česanje volne ♪
- grádben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo: a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji c) gradbeni elementi skladbe; sam.: pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo ♪
- grádbenik -a m (ȃ) 1. strokovnjak za izvedbo gradbenih del: gradbenik nadzira zidavo stolpnice; načrt za most je delo dobrega gradbenika // ročni gradbeniški delavec; gradbinec: nekateri gradbeniki živijo v težkih razmerah 2. pog. slušatelj gradbene fakultete ali dijak srednje gradbene šole: sestanek gradbenikov ♪
- grádbeništvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem: v kmetijstvu in gradbeništvu so dosegli lepe uspehe / v tehniki gradbeništva so precej pred nami // veda o gradnji, zidanju: študirati gradbeništvo; fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ♪
- gradbínec -nca m (ȋ) ročni gradbeniški delavec: gradbinci so že postavili temelje novi stolpnici; poglabljati delavsko zavest pri gradbincih / sindikalna podružnica gradbincev vseh zaposlenih v kakem gradbenem podjetju // nav. mn., žarg. gradbeno podjetje: spor med gradbinci in investitorji ♪
- grádel -dla tudi grádelj -dlja m (á) močna lanena ali bombažna tkanina za žimnice, delovne obleke: deset metrov boljšega gradla; damastni gradel / linški gradel za moško perilo ♪
- gradéla -e ž (ẹ̑) rebrasta priprava za pečenje na žaru: ribe, pečene na gradeli ♪
- gradílen -lna -o prid. (ȋ) potreben za graditev: gradilni nagon čebel / gradilne snovi ♪
- grádisovec -vca m (ȃ) pog. kdor je zaposlen pri podjetju Gradis: gradisovci so delali s pospešeno naglico ♪
- gradíšče -a s (í) 1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče 2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razvaline: iti na gradišče 3. gradbišče: dela na gradišču; gradišče zadružnega doma ♪
- gradíteljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na graditelje: graditeljski zanos delovnih brigad / njegova umetniška izpoved je graditeljsko dejanje ustvarjalno ♪
- gradítev -tve ž (ȋ) glagolnik od graditi: a) graditev ceste, hiše, železniške proge; dovoljenje za graditev / graditev celice, satja; kalcij za graditev kosti / usmerjati gospodarsko, kulturno graditev dežele; graditev ljudske oblasti; graditev socializma ♦ ekon. kapitalna graditev graditev temeljnih gospodarskih objektov b) graditev ladij, strojev ♪
- gradíti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico; graditi nova stanovanja; graditi iz trdnega materiala; graditi v lastni režiji; brezoseb. zdaj se veliko gradi; graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi socializem; graditi svoj značaj 2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo; graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi 3. redko delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček // deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge 4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju; ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti; graditi na veri v
ustvarjalno moč množic ● ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagal ◊ meteor. gradi se področje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvija gradèč -éča -e: neutrudno delajo, gradeč tako boljše življenje; pesnik je obenem improvizator in gradeč umetnik grajèn -êna -o: montažno grajena stanovanja; športnik atletsko grajenega telesa; pravilno, solidno grajen; grajen iz kamna; skladba je grajena na ljudski motiviki ♪
- gradívo -a s (í) 1. snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važno gradivo; vaščani so tudi sami prispevali gradivo za šolo / leseno, nepregorno, trdo gradivo / beljakovine so glavno gradivo živalskega organizma 2. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa: najdeni dokumenti so dragoceno gradivo; za vojni roman mu ne manjka gradiva; urejati, zbirati gradivo; anketno, učno, zgodovinsko gradivo; gradivo za zgodovino Slovencev / sodba je bila izrečena na podlagi dokaznega gradiva; obremenilno gradivo 3. s prilastkom kar je zbrano po določenih merilih, za določen namen: muzej razstavlja arhivalno gradivo o razvoju šol; urednik zbranega dela je objavil avtorjeve tekste iz še neobjavljenega gradiva; prebogato slovarsko gradivo; gradivo za prvo številko revije je že zbrano / pesniško, slikovno gradivo ♪
- gradlovína -e ž (í) močna lanena ali pollanena tkanina za strehe, zastore na prostem ♪
- grádnikovec -vca m (ȃ) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gradnikove brigade: gradnikovci so zavzeli sovražnikovo postojanko ♪
- graduálen -lna -o prid. (ȃ) ki ima stopnje, stopenjski: gradualni razvoj / v stilnem izražanju se opažajo gradualne razlike ♪
- graduíranec -nca m (ȋ) zastar. kdor ima akademski naslov ♪
- graduírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. teh. označiti, opremiti mersko pripravo s črticami, navadno tudi s številkami: graduirati merilno cevko; graduirati termometer 2. zastar. dati, podeliti akademski naslov: graduirati kandidate graduíran -a -o: mesto je dobilo prvega graduiranega zdravnika v 16. stoletju, prej pa je imelo ranocelnika; graduirana epruveta ♪
- grafém -a m (ẹ̑) lingv. pisno znamenje za glasove, foneme ali pojave stavčne fonetike: črke, ločila in drugi grafemi ♪
12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476 12.501 12.526 12.551