Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (12.051-12.075)



  1.      gledé  prisl. (ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja: preizkus materiala glede na odpornost; oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost; glede na to, da je cesta slaba, ne smeš voziti prehitro // izraža primerjavo, nasprotje: število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo; glede na prejšnje stanje je to napredek / glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil kljub neizkušenosti; prim. neglede
  2.      gledé  predl. (ẹ̄) z rodilnikom za izražanje pojasnila, razlage: predpisi glede dohodnine; glede tega imam nekaj pomislekov; glede teh vprašanj so mnenja različna // za izražanje cilja: ali si uredil glede prenočišč // za izražanje stališča, s katerega se kaj presoja: glede nadarjenosti presega vse sošolce
  3.      gledíšče  -a s (í) 1. kar določa kriterij za presojanje česa; stališče: glede vrste problemov imamo podobna gledišča; izmenjati gledišča o najnovejših dogodkih; sprejeti, zastopati gledišče večine; priti do popolnoma enotnih, skupnih gledišč; gledišča v številnih osnovnih vprašanjih / s svojega gledišča ima prav 2. zastar. gledališče: iti v gledišče / veselje do gledišča
  4.      gledljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki je prijeten za gledanje: gledljiv film
  5.      gléj  in glèj -te medm. (ẹ̑; ) 1. izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi: glej, tukaj je doma; glej ga, tamle gre; glejte, morje 2. izraža podkrepitev trditve: glej, koliko sitnosti nam prizadevaš; glej, saj te imamo radi; nič se ne spominja, glej, tako je bil pijan; taka je, glejte 3. izraža začudenje, presenečenje: ozrl se je, in glej, tudi ona se je obrnila; glej ga, ti si; glejte jih no, od kdaj ste pa tukaj; glej ga, glej, ali ne poješ več / »Kdo bo to delal?« »Ti, glej ga!« 4. izraža zadovoljnost, navdušenje: glej, pa smo srečno končali; pog. glej hudiča, kako ti zna; prim. gledati
  6.      glembájevščina  -e ž () ekspr. miselnost, lastnosti, kakršne so značilne za Krleževe Glembajeve
  7.      glén  -a m (ẹ̑) drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod: mehek, sluzast glen; jezerski glen; glen močvirij ♦ petr. globokomorski glen usedlina globokega morja, bogata s kremenom in kalcedonom
  8.      glénavica  -e ž (ẹ́) zool. večji zajedavec, ki se zagrize v ribo in se hrani z njenim mišičjem in drobovjem, Myxine glutinosa
  9.      gléštati  -am nedov. (ẹ̑) nar. 1. skrbeti za kaj, negovati: gleštati konja, živino / ta ženska se zelo glešta 2. imeti, premoči: niti krajcarja ne gleštam; toliko pa še gleštamo pri hiši
  10.      gléženjski  -a -o [žǝn] prid. (ẹ́) nanašajoč se na gleženj: gleženjski sklep / gleženjski ščitnik elastičen povoj za gleženj
  11.      gležnják  -a m (á) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje pred mrazom in snegom: gležnjaki iz impregniranega platna
  12.      gléžnjevka  -e ž (ẹ́) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje pred mrazom in snegom: pritrditi gležnjevke
  13.      glicerín  -a m () gosta brezbarvna tekočina, sestavina maščob: izločiti glicerin iz maščob; razpokane roke si je mazala z glicerinom ♦ kem. glicerol
  14.      glíhati  -am nedov. () nižje pog. pogajati se, navadno za ceno: glihati za konja; nekaj časa sta glihala z očetom, končno je pa le popustil // ravnati, izravnavati: glihati pod
  15.      glikogénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od glikogen: glikogenska zaloga v jetrih
  16.      glína  -e ž (í) gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu: gnesti, kopati, sušiti, žgati glino; oblikovati figurice iz gline; mastna, suha glina / lončarska, opekarska, porcelanska glina / vaza iz žgane gline ♦ petr. bela glina kaolin; rdeča glina usedlina iz preperelih magmatskih kamnin in vulkanskega pepela v velikih morskih globinah; teh. ekspandirana glina kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina
  17.      glíptika  -e ž (í) um. izdelki iz poldragih kamnov, kovine ali stekla z vrezano ali reliefno podobo: keramika in gliptika
  18.      glíser  -ja m () motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: športni gliser; potniški promet z gliserji
  19.      glissándo  [-isa-] prisl. () muz., označba za način izvajanja drseče: igrati glissando glissándo -a m izvajanje tonov, ko z izhodiščnim in končnim tonom v neprekinjenem zapovrstju zazvenijo tudi vsi vmesni toni: skladbo začne klarinet z zahtevnim glissandom
  20.      glísta  -e ž (í) 1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste; sredstvo proti glistam / človeška glista 2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako dekle / kot psovka molči, glista gosposka 3. redko deževnik: na trnku je imel nataknjeno glisto; po zemlji so lezle gliste
  21.      glístavost  in glistávost -i ž (í; á) pojavljanje, obstajanje glist v organizmu: bolehati za glistavostjo; pregledi so pokazali visok odstotek glistavosti pri otrocih
  22.      glíste  glíst ž mn. ( ) nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči: na stropu so pritrjene gliste; vzeti polena z glist
  23.      glísten  -tna -o () pridevnik od glista 1: glistna zalega
  24.      glísti  -i ž mn. () nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči: sušiti drva na glistih
  25.      glístnice  -nic ž mn. () nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči

   11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA