Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (11.951-11.975)
- gimnosofíst -a m (ȋ) za stare Grke pripadnik staroindijske sekte asketsko živečih filozofov ♪
- ginekológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ginekologijo: sestanek kirurgov, internistov in ginekologov ♪
- ginekológinja -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za ginekologijo ♪
- gíngam -a m (ȋ) tekst. bombažna vzorčasta tkanina v platneni vezavi, zlasti za predpasnike ♪
- gíniti 1 -em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje ♪
- gíniti 2 -em dov. (ȋ ȋ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen ♪
- gínjenje -a s (ȋ) zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje ♪
- gípsanje -a s (í) glagolnik od gipsati: soba za prevezovanje in gipsanje ♪
- gís -a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton g: igrati od gisa naprej; neskl. pril.: skladba v gis-molu ♪
- gízda -e ž (ȋ) star. razkošje, sijaj: pokazala se je v vsej svoji gizdi; stali so tam v gizdi svetlih rokavic in temnih frakov // zastar. gizdavost, nečimrnost: ta nizka čast ni prijala njegovi gizdi ♪
- gizdalínček -čka m (ȋ) slabš. manjšalnica od gizdalin: mladi, polizani gizdalinčki ♪
- gízdav -a -o tudi gizdàv -áva -o prid. (í; ȁ á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet bujen gízdavo tudi gizdávo prisl.: po dvorišču so gizdavo stopali petelini; gizdavo oblečene ženske ♪
- gízdavec tudi gizdávec -vca m (í; ȃ) zastar. gizdalin, nečimrnik: ošaben gizdavec ♪
- gízdavka tudi gizdávka -e ž (í; ȃ) zastar. gizdalinka, nečimrnica: mlade mestne gizdavke ♪
- glaciálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glacial: jezero glacialnega izvora; glacialni relikti / glacialna doba glacial ♦ geogr. glacialna erozija erozija zaradi delovanja ledenika ♪
- glaciológ -a m (ọ̑) strokovnjak za glaciologijo: geologi in glaciologi ♪
- glád -ú in -a m (ȃ) 1. občutek potrebe po jedi; lakota: najhujši glad ga je že minil; nič več ne čuti gladu; utešiti glad; v prijetni družbi je čisto pozabil na glad / pri njih ji ne bo treba trpeti gladu; pren., ekspr. glad po zemlji 2. pomanjkanje hrane: začel jim je groziti glad; tisoči so umirali od gladu ♪
- gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov // preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev // drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ.
gladka zmaga naših košarkarjev ● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben ◊ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu ∙ gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja ♪
- gládenje -a s (á) glagolnik od gladiti: uspavati z gladenjem / gladenje površine glajenje ♦ kozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi ♪
- gládež 2 -a m (ȃ) priprava za glajenje površine; gladilnik: leseni gladež ◊ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo ♪
- gladiátor -ja m (ȃ) pri starih Rimljanih borilec z nasprotnikom ali z divjimi zvermi pri javnih igrah: nekaj sužnjev so odbrali za gladiatorje; boj gladiatorjev ♪
- gladílce -a s (ȋ) manjšalnica od gladilo: majhne ploskve v štukaturi je zgladil z gladilcem ♦ metal. priprava za glajenje peska v kalupu ♪
- gladílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki gladi površino: gladilec kovin, papirja 2. priprava za glajenje površine; gladilnik ♪
- gladílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se gladi površina: gladilni stroj; gladilna sredstva ♦ strojn. gladilni boben boben za glajenje mnogo drobnih kovinskih izdelkov hkrati ♪
- gladílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) priprava za glajenje površine: zidarska gladilka ♪
11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051