Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (10.601-10.625)
- džézva -e ž (ẹ̑) spodaj široka, zgoraj zožena posoda za kuhanje turške kave: postaviti džezvo na kuhalnik; bakrena džezva ♪
- džúngelski -a -o [gǝl] prid. (ȗ) nanašajoč se na džunglo: bujno džungelsko rastlinstvo / na sporedu je serija džungelskih filmov / džungelski zakon močnejšega ♪
- džúngla -e ž (ȗ) 1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin: iti na lov v džunglo; gverilci so se po napadu umaknili v džunglo; afriške, azijske džungle; bil je napadalen kot divja zver v džungli; pren. prebijati se skozi duhovno džunglo // ekspr., z rodilnikom velika množina: na drugi strani pristanišča se širi nepregledna džungla skladišč, poceni zabavišč in javnih hiš 2. ekspr. tehnično zelo razvita družba, polna notranjih nasprotij: ta družba se iz humanega demokratizma spreminja v surovo moderno džunglo ♪
- džúnka -e ž (ȗ) navt. vzhodnoazijska jadrnica z enim do pet jamborov, visoko krmo in ostrim premcem: po morju so križarile kitajske džunke ♪
- džúveč -a m (ȗ) gastr. jed iz svinjskega ali ovčjega mesa, zelenjave in riža: kuhati džuveč; masten džuveč ♪
- é m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, é éja (ẹ̄) šesta črka slovenske abecede: polglasnik se navadno zapiše z e; vse eje bere ozko // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki e; široki e é neskl. pril. šesti po vrsti: točka e ne potrebuje razlage / 2. e razred ◊ med. vitamin E in E vitamin; muz. ton e ton na tretji stopnji C-durove lestvice; E-dur durov tonovski način s štirimi višaji; e-mol molov tonovski način z enim višajem; šah. kmet na e-liniji v peti navpični vrsti z leve strani ♪
- é medm. (ẹ̄) 1. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: e, ljubček, saj te poznam; e, malo je takih 2. izraža obotavljanje, zadrego: e, da, seveda 3. izraža vprašanje: kriv sem seveda jaz, e? / včasih izgovorjeno skozi nos E? je spet vprašal 4. klic vprežni živini stoj: potegnil je za vajeti in zavpil: e, eha! ♪
- è medm. (ȅ) 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: e, ga bo že minilo! e, kaj, do smrti bom že živel 2. izraža zavrnitev, nevoljo: e, kaj boš! e, kaj še ♪
- earl -a [êrl] m (ȇ) v Angliji plemič, za stopnjo nižji od markija ♪
- ebenovínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz ebenovine: ebenovinasta miza 2. po barvi podoben ebenovini: ebenovinasta polt ebenovínasto prisl.: ebenovinasto črni lasje ♪
- ebulioskóp tudi ebulioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče: z ebulioskopom določiti stopnjo alkohola v vinu ♪
- écarté -ja [ekarté] m (ẹ̑) francoska igra s kartami, navadno za dve osebi: igral je z njim écarté ♪
- edém -a m (ẹ̑) med. nabreklina kože ali organa zaradi nabiranja tekočine: bolniki z edemi in flegmonami; edem pljuč ♪
- edematózen -zna -o (ọ̑) pridevnik od edem: edematozna koža ♪
- édenski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na eden, raj: zaprta edenska vrata / ekspr. dekle edenske lepote / edenski vrt eden ♪
- edícija -e ž (í) 1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja: kritična edicija Prešerna; pesniška zbirka v bibliofilski ediciji / večerna edicija časopisa // tiskano delo, publikacija sploh: kupoval je vse pomembnejše znanstvene edicije / založba je izdala nekaj reprezentativnih likovnih edicij 2. objava tiskanega dela: z edicijo te knjige si je založba pridobila velik ugled / delo je izšlo v ediciji znane pariške založniške hiše v založbi ♪
- edíl -a m (ȋ) zgod. nadzornik javnega reda, tržne organizacije, javnih zgradb ter organizator javnih prireditev v starem Rimu ♪
- edíni -a -o prid. (ȋ) 1. ki obstaja v enem primerku: to je edini izhod iz dvorane; bila je njegov edini otrok; dal mu je edino hčer za ženo / edini izhod iz stiske; to je še edina možnost, da bi preprečili nesrečo; edino upanje / ekspr. edina sreča, da si prišel 2. ki je omejen samo na navedeno: edina izvoda dragocene knjige hrani naša knjižnica; to so bile edine besede, ki jih je spregovoril // ekspr., v prislovni rabi, zapostavljen poudarja omejenost na navedeno: on edini je prišel na cilj; vi edini mi morete pomagati; vznes. ljubezen edina prenese take težave / enega edinega človeka poznam, ki to ve; sam.: mi nismo edini, ki vam ne verjamemo ♪
- edíniti -im nedov. (ȋ ȋ) 1. knjiž. delati kaj enotno, složno: vedel je za politično razcepljenost, vendar je skušal narod ediniti 2. star. družiti, povezovati: ista skrb je oba edinila ♪
- edíno prisl. (ȋ) izraža omejenost na navedeno: vse je pogorelo, edino hlev je ostal; edino vi nas lahko rešite; edino tako bo prebrodil težave; edino tam se spočije / ekspr. v mislih ji je samo in edino on // z oslabljenim pomenom poudarja pomen pridevnika ali prislova: edino pravi, pravilen, veljaven, zveličaven; edino pametno je, da molčiš ♪
- edínost -i ž (ȋ) knjiž. složnost, vzajemnost: med ljudmi ni edinosti; pri vzgoji je potrebna edinost vzgojiteljev / star. v pravopisu ni edinosti enotnosti ♪
- edínstven -a -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit 2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja edínstveno prisl.: edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega ♪
- edínstvenost -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega: verjel je v edinstvenost njegovega gledališkega genija; edinstvenost umetnine; prepričan o svoji edinstvenosti / edinstvenost njihovega uspeha je osupnila svet izrednost, nenavadnost 2. zastar. enotnost, povezanost: ideja slovanske vzajemnosti, gospodarske in politične edinstvenosti ♪
- edínstvo -a s (ȋ) enotnost, povezanost: ideja narodnega edinstva ♪
- edínščina -e ž (ȋ) star. 1. revščina, pomanjkanje: na eni strani preobilje, na drugi edinščina 2. samota, zapuščenost: edinščina mu ni dobro dela ♪
10.476 10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701