Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (10.326-10.350)


  1.      drvaríca  -e ž (í) dvoročna sekira za napravljanje drv: cel dan vihti drvarico ♪
  2.      drvaríja  -e ž (ȋ) zastar. drvarstvo: živita jih živinoreja in drvarija ♪
  3.      drvárnica  -e ž (á) shramba za kurjavo, navadno za drva: postavili so novo drvarnico; prinesti premog iz drvarnice ♪
  4.      drvárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na drvarje ali drvarstvo: drvarska koliba / drvarska sekira, žaga 2. slabš., redko neroden, neuglajen: kako je drvarski ♪
  5.      drváščina  -e ž (ā) zastar. služnost drvarjenja ♪
  6.      dŕvca  dŕvc s mn. (ŕ r̄) ekspr. manjšalnica od drva: drvc bo za letos dovolj ♪
  7.      drvén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. redko lesen: drven podstavek; obstali so kakor drveni / noge so mu bile od mraza čisto drvene negibne, toge 2. ekspr. neroden, okoren: to ti je drven fant; ne bodi no tako drvena / drvena drža drvéno prisl.: drveno se držati, vesti ♪
  8.      drvênje  -a s (é) glagolnik od drveti: drvenje vlaka / zaustaviti usodno drvenje v novo vojno ♪
  9.      drvéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zelo hitro se premikati: avtomobili drvijo po cesti; vlak drvi proti postaji; drveti na konju, na smučeh; otroci drvijo za vozom; drveti z avtomobilom; drvi kot za stavo; drvi kakor vihar / ekspr. ljudje so kar drveli na veselico hiteli, drli ∙ ekspr. drvi za vsako novotarijo se navdušuje zanjo, jo sprejme // ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drveti v nesrečo, v pogubo drvèč -éča -e: drveč v dolino; drveč voz ♪
  10.      dŕvež  -a m (ȓ) redko hitenje, vrvež: živeti sredi mestnega drveža ♪
  11.      drvíšče  -a s (í) gozd. prostor v gozdu za zlaganje in prebiranje drv ♪
  12.      drvíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. star. poditi, goniti: drviti tatove / pazi, da ne boš konja preveč drvil; pren. neusmiljena usoda ga drvi po svetu 2. zelo hitro se premikati; drveti: vlak drvi proti postaji; drviti za vozom; zasledovalci so se drvili za njim ♪
  13.      drvník  -a m (í) gozd. gozd z drevjem, primernim samo za drva: bukov, gabrov drvnik ♪
  14.      drvolázec  -zca m (ȃ) zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis ♪
  15.      drvonítka  -e ž (ȋ) teh. tkanina z vtkanimi lesenimi paličicami: opažiti steno z drvonitko; zastor iz drvonitke ♪
  16.      drvosèk  in drvosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva: gost drvosek 2. zastar. drvar: zagoreli drvoseki ♪
  17.      drvóšec  -šca m (ọ́) nar. gorenjsko del gozda z drevjem, primernim za drva: iti v drvošec napravljat drva // gozd sploh: temni smrekovi drvošci ♪
  18.      drvótan  -a m (ọ̄) nar. prostor na dvorišču za sekanje, cepljenje drv: Škerget si je zvijal cigareto in se pogovarjal z otroki na drvotanu ob drvarnici (F. Godina) ♪
  19.      dŕzen  -zna -o prid., dŕznejši (ŕ r̄) 1. ki si upa storiti kaj kljub nevarnosti: drzen akrobat; v globino so se spustili samo najbolj drzni fantje; volkovi so postajali vse bolj drzni / drzen skok; to je bila izredno drzna vožnja // ki izraža neustrašenost, pogum: drzna hoja; drzne oči 2. ki si v odnosu do ljudi preveč upa; predrzen: fant je bil zelo drzen v besedah / dobival je drzne, skoraj nesramne dopise / zastar., kot vljudnostna fraza oprostite, da sem tako drzen, s kom imam čast (govoriti)? 3. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: most se pne v drznem loku; delati drzne sklepe; drzna metafora, misel; uspeh je presegel še tako drzna pričakovanja / dame v drznih dekoltejih dŕzno prisl.: drzno gledati; drzno izveden napad; klobuček nosi drzno postrani; preveč drzno so se obnašali dŕzni -a -o sam.: drznemu je vse mogoče ♪
  20.      dŕzkost  -i ž (ŕ) knjiž. drznost, predrznost: drzkost njegovih besed me je močno prizadela ♪
  21.      dŕznež  -a m (ȓ) ekspr. drzen človek: po tej poti si upajo le največji drzneži; napad na postojanko je organizirala skupina drznežev // predrzen človek: drzneža je udarila po licu; pri znanstvenem delu je velik drznež ♪
  22.      dŕzniti si  -em si in dŕzniti se -em se dov. (ŕ ȓ) z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: pred vsemi si je drznil lagati; kako si le drzne pisati o stvari, ki je sploh ne pozna; beg je bil tvegan, zato si ni drznil pobegniti / ne drzni si nikoli več storiti kaj takega / zastar., kot vljudnostna fraza oprostite, da si vas drznem vprašati ♪
  23.      dŕznost  -i ž (ŕ) lastnost drznega: bil je znan zaradi svoje nenavadne drznosti / z drznostjo ne boš pri njem nič dosegel ♪
  24.      drzovít  -a -o prid. (ȋ) star. drzen: drzovit jezdec; postaja napadalen in drzovit / drzovita vožnja / drzovita hipoteza ♪
  25.      drzovítež  -a m (ȋ) star. drznež: če bi ne bil tak drzovitež, bi ga bili že zdavnaj ujeli / nihče ne mara tega drzoviteža ♪

   10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA