Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (10.226-10.250)


  1.      drobóvje  -a s (ọ̑) 1. organi v prsni in trebušni votlini: odstraniti drobovje iz ubite živali 2. ekspr. notranjost, sredina: iz drobovja ladje je prihajal zamolkel šum motorjev; v drobovju zemlje; pren. Vsa Evropa je v drobovju zatrepetala (M. Bor) ♪
  2.      drobtína  -e ž (í) 1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila // ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe 3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami ♪
  3.      drobtínar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: vse življenje bo ostal drobtinar ♪
  4.      drobtínčar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: bil je suh prakticist in drobtinčar ♪
  5.      drobtínčarski  -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari: ni revolucionar z jasno perspektivo, temveč drobtinčarski borec / drobtinčarska politika ♪
  6.      drobtínčarstvo  -a s (ȋ) ekspr. potegovanje, boj za malo pomembne stvari: zagovarjati drobtinčarstvo; politika drobtinčarstva / nacionalno drobtinčarstvo ♪
  7.      dróg  -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra ∙ spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog ◊ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo ♪
  8.      drógec  -gca m (ọ̑) manjšalnica od drog: zabiti drogec v zemljo ♪
  9.      drogíst  -a m (ȋ) star. drogerist: pojdi k drogistu po mazilo za lase ♪
  10.      drogóvje  -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja ♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore ♪
  11.      drómljati  -am nedov. (ọ̑) 1. igrati na dromljo: zna dromljati 2. star. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom; brundati: maček zadovoljno dromlja 3. star. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove; bobnati: ves čas je s prsti dromljal po mizi ♪
  12.      drózga  -e ž (ọ̑) agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje: drozga je začela vreti; sadna, vinska drozga ♪
  13.      drózgalica  -e ž (ọ̑) zastar. drozga: stresti drozgalico v stiskalnico ♪
  14.      drozgálnik  -a m (ȃ) agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva: pivovarniški drozgalniki ♪
  15.      drôže  drôž ž mn. (ó ȏ) redko droži: pripraviti je znala zelo dobre drože / duh po vinskih drožah ♪
  16.      drôževec  in dróževec -vca m (ó; ọ́) droženka: natočila mu je kozarček droževca ♪
  17.      droží  -í ž mn. (ȋ ȋ) 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus // star. kvas: ne pozabi kupiti droži 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži ♪
  18.      drožíce  -žíc ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami ♪
  19.      drôžje  -a s (ó) redko droži: namesto kvasa so uporabljali drožje / na dnu sodov je ležalo drožje ♪
  20.      drpáliti  -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko s težavo, okorno hoditi: trudoma je drpalil čez breg in dol / vlak je vztrajno drpalil navkreber // s težavo vleči: komaj sta drpalila vsak svoj hlod za seboj ♪
  21.      dŕs  -a m (ȓ) muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom ♪
  22.      dŕsa  -e ž (r̄) sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu // redko drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba ● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje ◊ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine ♪
  23.      drsálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor se drsa: na drsališču je vsako nedeljo veliko drsalcev // športnik, ki goji drsanje: nastop mladih drsalcev; bil je zares odličen drsalec 2. zool. kljunata žuželka, ki drsi po vodni gladini, Gerris lacustris ♪
  24.      drsalíšče  -a s (í) urejen prostor z ledeno ploskvijo za drsanje: vsak dan se hodi drsat na drsališče / pokrito drsališče; umetno drsališče z umetno vzdrževanim ledom ♪
  25.      drsálka  -e ž (ȃ) nav. mn. kovinska priprava za drsanje, ki se pritrdi na čevlje: pripeti, priviti si drsalke na čevlje; otroci so na drsalkah švigali sem in tja ◊ muz. kovinska ploščica, s katero se pri igranju brenka po strunah ♪

   10.101 10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA