Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zašumeti (6) ![](arw_left.gif)
- zašuméti -ím dov. (ẹ́ í) 1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: gozd, morje, veter zašumi; listje jim je zašumelo pod nogami; brezoseb. nekaj je zašumelo v sobi / zunaj je zašumel dež; papirji so zašumeli po zraku // povzročiti neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: zašumeti s svilenim krilom; zašumeti s papirji // s prislovnim določilom šumeč se premakniti: okoli njega so zašumele race / ekspr. mimo njega je zašumelo dekle šumeč z oblačili prišlo 2. ekspr. z govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročiti šumenju podobne glasove: množica v dvorani je zašumela; brezoseb. po razredu je zašumelo 3. brezoseb. dobiti neprijeten, šumenju podoben občutek v glavi, ušesih zaradi motenj v delovanju organizma: v glavi mu je zašumelo in padel je na tla // ekspr. dobiti neprijeten
občutek razdraženosti, vznemirjenosti, navadno zaradi zelo močnega predhodnega dražljaja: ob hudi novici mu je zašumelo v glavi; zašumelo mu je v ušesih, ko je slišal to številko ♪
- vzšuméti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. zašumeti: pod nogami vzšumi listje ♪
- zašumástiti -im dov. (á ȃ) knjiž. glasno zašumeti: listje je nenadoma zašumastilo / zašumastiti s papirjem ♪
- zašumljáti -ám dov. (á ȃ) narahlo zašumeti: veje so zašumljale ♪
- zašumotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) knjiž. (pritajeno) zašumeti: listje je zašumotalo; brezoseb. v grmovju je zašumotalo / zašumotati s suho travo ♪
- zašušljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega: zašušljali so, da je veliko poneveril; brezoseb. med ljudmi je zašušljalo / prekleti, je tiho zašušljal rekel, povedal 2. zašumeti, zašelesteti: listje je zašušljalo ♪