Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vzporeden (19) 
- vzporéden -dna -o prid. (ẹ̄) enak, podoben čemu a) glede na lego: vzporedna trama; biti čemu, med seboj, s čim vzporeden; vzporedna črta, ulica / vzporedno premikanje b) glede na lastnosti, značilnosti: vzporedne ideje; vzporedni življenjski usodi / z rastjo gospodarstva vzporedna rast števila zaposlenih c) glede na čas dogajanja: vzporedni zgodbi romana / vzporedna gradnja več objektov istočasna; vzporedno obstajanje držav z različno ureditvijo // publ. stranski, postranski: osnovni in vzporedni objekti / vzporedni proizvod pivovarne je kvas ◊ alp. vzporedno plezanje istočasno plezanje več plezalcev v isti višini in v kratki medsebojni razdalji; elektr. vzporedna vezava vezava, pri kateri se na več priprav priključi ista napetost; fin. vzporedni valuti različni valuti, navadno zlata in srebrna, ki enakovredno krožita v državi in se
njuno razmerje določa na trgu; geogr. vzporedni dom dom, postavljen vzporedno z gospodarskim poslopjem; geom. vzporedni črti, ploskvi črti, ploskvi, med katerima je razdalja na vseh mestih enaka; vzporedna projekcija projekcija, pri kateri so projicirni žarki vzporedni; lingv. vzporedne razlage razlage, ki imajo kategorialno enake pomenske značilnosti; muz. vzporedne kvinte premik dveh glasov v intervalu kvinte v drugo kvinto; ptt vzporedna vezava telefonskih priključkov vezava, pri kateri so telefonski priključki vezani na isti vod in isto klicno številko; šol. vzporedni oddelek paralelka, vzporednica; teh. vzporedni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno vzporédno prisl.: vzporedno se premikati; vzporedno vezan ♦ bot. vzporedno žilnat list list z vzporedno razporejenimi stranskimi žilami ♪
- nèvzporéden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni vzporeden: nevzporedne črte ♪
- ántiparalélen -lna -o prid. (ȃ-ẹ̑) vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen, nasprotnosmeren: antiparalelna električna toka; antiparalelni premici ♪
- horizontálen -lna -o prid. (ȃ) 1. vzporeden z gladino mirujoče vode; vodoraven: horizontalni položaj, presek; horizontalna lega, smer / horizontalna hitrost letala hitrost v vodoravnem letu 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: horizontalno in vertikalno povezovanje organizacij ♪
- kolimátor -ja m (ȃ) fiz. leča, s katero se dobi vzporeden curek svetlobe ♪
- nasprotnosméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen: nasprotnosmerna električna toka / nasprotnosmerni sili ♪
- paralélen -lna -o prid. (ẹ̑) enak, podoben čemu a) glede na lego, obstajanje; vzporeden: paralelna drogova; narisal je več paralelnih črt b) glede na lastnosti, značilnosti: njuna poezija izkazuje paralelne ideje; paralelno besedilo je podano na drugi strani / paralelni odnosi v različnih umetnostih c) glede na čas dogajanja: raziskati paralelne pojave; paralelni priključki dveh varilnih agregatov ◊ geom. paralelna premica; šol. paralelni razred paralelka; šport. paralelna kristianija kristianija z vzporedno držo smuči; teh. paralelni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno paralélno prisl.: gospodarstvo obeh področij se je razvijalo paralelno ♪
- paratáktičen -čna -o prid. (á) knjiž., redko enakovreden, vzporeden: parataktično razmerje ♦ lingv. parataktični veznik priredni veznik ♪
- počézen -zna -o prid. (ẹ̑) 1. vzporeden s krajšo stranjo, osjo predmeta: počezni vzorec na blagu / počezni prerez korenine; počezna os // vzporeden s krajšo stranjo, osjo drugega predmeta: počezne deske na mostu; počezni hodniki 2. knjiž. približen: počezen obračun stroškov; počezna ocena gospodarskih razmer / počezno branje hitro, nestrnjeno ◊ fot. počezna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v vodoravni smeri počézno prisl., redko počez: postaviti počezno ♪
- podólžen -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / redko podolžna brazgotina na vratu podolgovata // vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku ♦ geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja podólžno prisl.: podolžno prepognjen list; podolžno prerezane gobe ♪
- podólžnik -a [u̯ž] m (ọ̑) grad. glavni nosilni element pri mostni, krovni konstrukciji, vzporeden z glavno osjo: prečniki in podolžniki ♪
- prótisméren -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren: protismerno gibanje / protismerni sili ♪
- sporéden -dna -o prid. (ẹ̄) 1. vzporeden: sporedne poti / sporedni umetnostni tokovi / knjiž. sporedna izdaja knjige v nemškem in slovenskem jeziku istočasna 2. star. postranski, obroben, nepomemben: sporedne, nebistvene napake / stvar je sporednega pomena sporédno prisl.: sporedno izdati zbirko novel in pesmi; postelja je stala sporedno z mojo ♪
- vertikálen -lna -o prid. (ȃ) 1. pravokoten na gladino mirujoče vode; navpičen: vertikalen prerez, rov; stena ni popolnoma vertikalna // vzporeden s stranskim robom: vertikalne črte v zvezku; vertikalna kolona v križanki / poudariti vertikalne šive pri plašču // ki poteka od zgoraj navzdol ali obratno: vertikalni vrstni red skladov; vertikalni morski tokovi 2. grad. ki vodi, je speljan iz etaže v etažo: vertikalna kanalizacija, napeljava / vertikalni promet v stavbi 3. nanašajoč se na enote različne stopnje, vrednosti: vertikalna delitev oblasti; publ. vertikalna rotacija; vertikalno povezovanje državne uprave ◊ arheol. vertikalna stratigrafija lega plasti druga nad drugo; ekon. vertikalna delitev dela delitev dela, pri kateri opravljajo različne stopnje dela od primarne proizvodnje do končnega izdelka različne organizacije; vertikalna integracija integracija
podjetij na zaporednih proizvodnih stopnjah; fiz. vertikalni met navpični met; muz. vertikalno združevanje tonov združevanje tonov v akorde; soc. vertikalna mobilnost mobilnost posameznikov ali skupin iz enega družbenega sloja v drugega; vertikalna skupina skupina, ki povezuje ljudi iz različnih družbenih slojev; strojn. vertikalni stroj stroj, pri katerem je rotor, vreteno v navpični legi; šah. vertikalno polje polje na šahovnici, ki poteka naravnost od enega igralca k drugemu; teh. vertikalni krog navpično postavljen kovinski trak, plošča z lestvico pri teodolitu za merjenje navpičnih kotov vertikálno prisl.: dvigati se vertikalno; vertikalno povezane organizacije ♪
- vodoráven -vna -o prid. (á) 1. vzporeden z gladino mirujoče vode: vodoraven rov; vodoravna lega, smer; vodoravna ploskev / hitrost letala v vodoravnem letu // vzporeden z zgornjim robom: vodoravne črte v zvezku / poudariti vodoravne šive pri obleki 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: vodoravno povezovanje organizacij ● ekspr. grem v vodoravni položaj ležat, spat ◊ fiz. vodoravni met gibanje, pri katerem odleti telo v vodoravni smeri; geom. vodoravna ravnina; meteor. vodoravno gibanje zraka gibanje zraka, približno vzporedno z zemljinim površjem vodorávno prislov od vodoraven: police ležijo vodoravno // izraža gibanje ali smer vzporedno z gladino mirujoče vode: helikopter leti vodoravno; sam.: pod vodoravno vpišite naslednje besede ♪
- vštrícen -cna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je, poteka vštric: vštricna hoja // vzporeden: vštricni ulici / vštricna razporeditev tematsko enakih slik vštrícno prisl.: jahati, teči vštricno ♪
- vzdólžen -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: vzdolžni rob mize; vzdolžne oznake na cestišču / vzdolžni prerez, presek; vzdolžna os / vzdolžni padec terase; obleka ima vzdolžno zapenjanje // vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: vzdolžni rovi; prečni in vzdolžni tramovi ● knjiž., redko vzdolžna metoda proučevanja pojava metoda, pri kateri se pojav proučuje v daljši dobi ◊ alp. vzdolžni klin klin s konico v isti smeri z ušesom; biol. vzdolžna delitev; fiz. vzdolžno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije; longitudinalno valovanje; med. vzdolžna lega plodu v maternici ♪
- vzporédje -a s (ẹ̑) knjiž. 1. vzporeden odnos: ugotoviti vzporedje 2. kar je vzporedno čemu, s čim: ta trojica koroških kulturnih delavcev je vzporedje Levstiku, Jurčiču in Stritarju / besedna, stavčna vzporedja ♪
- vzporédnik -a m (ẹ̑) 1. geogr. vsak od umišljenih krogov na zemeljski površini, vzporeden ekvatorju: kraja ležita na istem vzporedniku; državna meja teče po 38. vzporedniku; poldnevniki in vzporedniki / krajevni vzporednik vzporednik določenega kraja; vzporedniki južne, severne zemljepisne širine / zemeljski vzporednik ∙ publ. potoval je skoraj po vseh vzporednikih in poldnevnikih po vsem svetu ♦ astr. nebesni vzporednik vsak od umišljenih krogov na nebesni krogli, vzporeden nebesnemu ekvatorju; geom. vzporednik krožnica, v kateri seka vrtenino ravnina, pravokotna na osi; navt. višinski vzporednik umišljen krog, vzporeden z obzorjem 2. knjiž. umetnik, ki ima glede na kakega drugega umetnika enake, podobne lastnosti, značilnosti: pesnikovi vzporedniki in posnemovalci; stilni vzporednik slikarja ♪