Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vzklik (64-88)


  1.      pretét  -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: preteti potuhnjenec, spet ima nekaj za bregom; ta preteta živalca se mu je spretno umikala pretéto prisl.: preteto dobro mu gre; to je tako preteto lahko reči / kot vzklik preteto, če to ni od sile ♪
  2.      prežàl  [au̯] prisl. (ȁ) ekspr., navadno v povedni rabi izraža veliko obžalovanje: umetnost kuhanja pri nas napreduje, le prežal, da jo ovira draginja / kot vzklik žal prežal, ampak tako ne moremo delati ♪
  3.      prežgáti  -žgèm dov., prežgál (á ȅ) 1. zaradi vročine narediti luknjo skozi kaj: žerjavica je prežgala desko; pren., ekspr. zbal se je, da ga bo njegov pogled prežgal 2. s preveliko vročino poškodovati, uničiti: pri likanju je prežgala prt / suša je prežgala zemljo / sonce mu je prežgalo obraz zelo opeklo 3. preveč speči, scvreti: prežgati čebulo, mast; meso se je prežgalo 4. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prežgala ga je zavest dolžnosti do domovine; bolečine so mu prežgale vse telo prežgán -a -o 1. deležnik od prežgati: prežgan obraz; zavreči prežgano čebulo; od sonca prežgana zemlja / prežgana juha iz prežganja ∙ pog., ekspr. ta pa ni po prežgani juhi priplaval je bister, prebrisan 2. ekspr. zvit, prebrisan: ta bo že naredil, da bo zanj prav, je dovolj prežgan / v vzkliku tat prežgani ♪
  4.      príma  prid. neskl. (ȋ) pog. prvovrsten, odličen: klobuk je prima; konje ima prima; parket prima kvalitete; prima blago / elipt. oskrba prima; prisl.: prima voziš / v povedni rabi prima bo, ko boš tu / kot vzklik pa si ga, prima ♪
  5.      pròč  prisl. (ȍ) 1. izraža odmikanje, oddaljevanje od določenega mesta: iti, steči proč; poslati, spraviti koga proč / elipt. brž proč / kot vzklik proč odtod / stopiti nekaj korakov proč / obrniti se proč v drugo smer // navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa: domača vas je daleč proč; sedel je proč od drugih / mesto je dve uri proč 2. izraža ločitev, odstranitev: spraviti strupene bodice, trne proč / star. glava mu bo šla proč obglavljen bo / vreči pokvarjeno hrano proč zavreči, odvreči / elipt. to ni za proč 3. navadno v medmetni rabi izraža odstranitev, zavrženje: roko proč; proč z nožem, fant / proč z izdajalci 4. pog., v povedni rabi izraža, da je kaj časovno odmaknjeno, minilo: polnoč je proč; ura je tri proč / proč so lepe sanje; težave so proč težav ni več 5. pog., v povedni rabi izraža uničenje, izgubo: noga je proč; lepa posoda je proč / z našo hišo je proč je propadla; z njo se ne more več računati ● pog. dolgo je bil proč je bil zdoma; pog. trije prašiči so proč prišli so poginili; pog. držal se je proč od politike ni se ukvarjal z njo; ekspr. roke proč od naše zemlje ne segajte po naši zemlji, ne prisvajajte si je; pog., ekspr. ženska je od žalosti čisto proč duševno izčrpana, obupana; pog. to je proč vržen denar je zapravljen, nekoristno uporabljen ♪
  6.      rešíti  in réšiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da kdo, ki je v življenjski nevarnosti, ostane živ: bolnika so komaj rešili; rešiti z umetnim dihanjem / zdravila so ga rešila 2. narediti, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: rešiti otroka, ki se utaplja; živino so rešili iz gorečega hleva; rešiti se s potapljajoče se ladje / rešiti na suho; rešiti se na varno / kot vzklik reši se, kdor se more // narediti, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: rešiti koga iz ječe; komaj so se rešili iz sovražnega obroča / rešiti roko iz njegovega prijema 3. narediti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: rešiti koga bolečin, skrbi / ekspr. smrt ga je rešila trpljenja / rešiti kraljično prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil // narediti, da kdo ne postane deležen česa neprijetnega, nezaželenega: hoteli so ga pretepsti, a ga je prijatelj rešil; z izgovorom ga je rešil kazni / naključje nas je rešilo propada / slabo je znal, a ga je rešil zvonec 4. ekspr. narediti, da kdo preneha imeti v svoji okolici neprijetno, nezaželeno osebo: reši me tega človeka; nepovabljenega obiskovalca se je komaj rešila 5. narediti, da kaj ogroženega a) ne preneha obstajati: rešili so le tista podjetja, ki niso bila preveč zadolžena / rešiti prijateljstvo, zakonsko zvezo / rešiti svojo čast / rešiti komu življenje b) ostane v lasti osebka: rešiti svoje imetje / z operacijo so mu rešili roko / rešiti predmete iz zastavljalnice odkupiti 6. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: kdo bo rešil to uganko; kar ga je že dolgo mučilo, se je rešilo samo od sebe, samo po sebi / rešiti križanko vpisati ustrezne besede v navpične in vodoravne vrste; rešiti rebus iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek // narediti, da kaj preneha obstajati: rešiti problem brezposelnosti; rešiti socialna vprašanja / rešiti spor 7. sprejeti, izreči o čem končno sodbo, mnenje, sklep: rešiti pritožbo; ugodno rešiti prošnjo ● žarg., šport. domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček igralo neodločeno; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; nar. rešiti vozel razvozlati ◊ mat. rešiti enačbo izračunati rešitev enačbe; šol. rešiti nalogo izračunati, vstaviti, kar zahtevajo podatki in računski znaki, navodila réšen -a -o: rešeni brodolomci; biti rešen trpljenja; pravilno rešena uganka ∙ knjiž. najbolje je bila rešena naprava za reguliranje pritiska izdelana, zamišljena; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena; sam.: rešeni se mu je dolgo zahvaljeval ♪
  7.      skleníti  sklénem dov. (ȋ ẹ́) 1. dati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: skleniti člen verige; skleniti obroč, verigo; členek verižice se z roko ni dal skleniti / vrtnici sta se nad spomenikom sklenili // v zvezi z roka dati končna dela rok skupaj, da s telesom tvorita krožno, nepretrgano obliko: skleniti roke okrog kolen, nad glavo / skleniti roke k molitvi dati jih v položaj, da se dlani in prsti dotikajo ali prepletajo 2. narediti, da pridejo s konci povezani deli v celotni dolžini skupaj tako, da prehod ni mogoč: skleniti čeljusti; ustnice so se spet sklenile / skleniti pest narediti, stisniti 3. narediti, da si členi, deli česa sledijo nepretrgano, brez presledkov, ki bi omogočali prehod: prijeli so se za roke in sklenili krog / vojaškim enotam je uspelo skleniti obroč okoli mesta; vrsta čakajočih se je pretrgala in spet sklenila / z mostom skleniti cestno zvezo med obalo in otokom jo narediti nepretrgano, povezati 4. končati: skleniti govor z vzklikom; publ. delegacija je sklenila obisk / skratka, bilo je lepo, je sklenil brat / skleniti krog predavanj, vprašanj; s to tekmo so nogometaši sklenili sezono / ekspr. skleniti svoje dni, krog življenja, življenjsko pot, življenje umreti 5. navadno z glagolskim samostalnikom z izrazitvijo soglasja narediti, da nastane kaj, kar koga povezuje s kom drugim: sklenili so dogovor; skleniti s kom kupčijo, pogodbo, vojaško zvezo / skleniti poznanstvo, prijateljsko razmerje 6. navadno z nedoločnikom določiti, kar se hoče, želi narediti a) po premisleku: sklenil je oditi; trdno je sklenil, da vse pove / sam pri sebi, ekspr. v srcu kaj skleniti b) po končani obravnavi, razpravi: na seji so sklenili pomembne stvari; soglasno so sklenili, da vztrajajo pri svojih zahtevah ● ekspr. z njimi je sklenil vse račune do njih nima več nobenih obveznosti; z njimi ne želi več imeti stikov; zastar. skleniti se v posvet zbrati se (v krogu) ◊ elektr. skleniti navitje; jur. skleniti zakonsko zvezo poročiti se sklenívši zastar.: sklenivši roke, so začeli peti sklénjen -a -o: sklenjen obroč; sklenjena vrsta; pogodba je sklenjena; raziskava še ni sklenjena; sklenjeno je, da se vrnemo ∙ ekspr. njegovo potovanje je sklenjena stvar odpotoval bo, ne da bi se o tem še kaj razpravljalo ♦ avt. sklenjena črta neprekinjena črta; geom. sklenjena krivulja; gozd. sklenjeni gozd gozd, v katerem se krošnje prekrivajo ali vsaj medsebojno dotikajo; prisl.: vojaška enota se je premikala sklenjeno ♪
  8.      sklépanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od sklepati: sklepanje obročev / sklepanje rok / sklepanje govorov z vzkliki / sklepanje kupčij, pogodb / sklepanje po govorjenju, podobnosti / učenec se je zmotil pri sklepanju, v sklepanju; logično sklepanje; sklepanje iz posameznega na splošno ♪
  9.      sklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. dajati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: sklepati obroče; člen se sklepa s členom // v zvezi z roka dajati, imeti končna dela rok skupaj, da s telesom tvorita krožno, nepretrgano obliko: sklepati roke okoli vratu, na hrbtu; krčevito sklepati roke / od začudenja sklepati roke; med molitvijo sklepati roke imeti jih v položaju, da se dlani in prsti dotikajo ali prepletajo 2. delati, da pridejo s konci povezani deli v celotni dolžini skupaj tako, da prehod ni mogoč: sklepati čeljusti 3. delati, da si členi, deli česa sledijo nepretrgano, brez presledkov, ki bi omogočali prehod: prijemali so se za roke in sklepali kroge / vojaške enote sklepajo obroč 4. končevati: sklepati govore z vzkliki / sklepati nov krog predavanj / na severni strani sklepa dolino skalna stena zapira / ekspr. sklepati svojo pot, svoje življenje umirati 5. navadno z glagolskim samostalnikom z izrazitvijo soglasja delati, da nastane kaj, kar koga povezuje s kom drugim: sklepati med seboj, s kom dogovore, kupčije, pogodbe / ta sporazum že dolgo sklepajo / sklepati s sovražnikom mir; sklepati poznanstva, prijateljska razmerja 6. na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem a) do mogočih, verjetnih dejstev: iz vsega tega so sklepali, da bo odpotoval; po govorjenju sklepam, da je tujec b) do novih spoznanj: da izračunamo, kdaj opravi isto delo petnajst delavcev, sklepamo takole; sklepa se po strogih logičnih pravilih / sklepati iz splošnega na posamezno 7. po končani obravnavi, razpravi določati, kar se hoče, želi narediti: sklepati o predlogu; sklepa se z večino glasov ● te gore sklepajo težko prehoden venec sestavljajo, tvorijo; ekspr. z družbo ga sklepajo tesne vezi povezujejo, družijo sklepáje: sklepaje koščene roke, je stala pred njim sklepajóč -a -e: sklepajoč roke, ga je poklical; sklepajoč iz znanega na neznano; sklepajoč po pismu, želijo, da pridete čimprej ♪
  10.      sramotílen  -lna -o prid. (ȋ) ki koga sramoti: sramotilni vzkliki; članek je zelo sramotilen; sramotilno dejanje / sramotilni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; sramotilni spis; sramotilni steber nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilna pesem ♪
  11.      strán  prisl. (ȃ) 1. izraža odmikanje, oddaljevanje a) od določenega mesta: iti, steči stran; stran spoditi / elipt. brž stran / kot vzklik stran odtod / stopiti nekaj korakov stran / obrniti se stran v drugo smer b) od prejšnje, določene smeri: takoj za ovinkom zavije steza stran od ceste / četa se je premaknila dvajset metrov stran od poti // navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa: jutri bom že daleč stran; hiša stoji nekoliko stran od potoka / mesto je kako uro stran 2. izraža ločitev, odstranitev: spraviti madeže stran / prazno steklenico je vrgel stran / ko se bo strojček pokvaril, ga bo vrgel stran zavrgel / elipt. pes mora stran 3. navadno v medmetni rabi izraža odstranitev, zavrženje: stran s tem; stran, je zakričal nad otroki / kot podkrepitev glavo stran, če lažem ● misli so mu pogosto uhajale stran od knjige ni bral zbrano; ekspr. roke stran od tega denarja ne segaj po njem, ne prisvajaj si ga; pog. to je stran vržen denar zapravljen, nekoristno uporabljen ♪
  12.      strúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. 1. napet in raven: strumna drža 2. odločen, čvrst: odšla je s strumnimi koraki / pozdravili so ga s strumnim vzklikom / strumni pristaši ◊ šport. strumni korak korakanje z napetimi nogami in udarjanjem ob tla strúmno prisl.: strumno se držati; strumno korakati; strumno odgovoriti ♪
  13.      súb  medm. (ȗ) igr. izraža pri kvartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo reja: razvneti kvartopirci so vzklikali: kontra, re, sub ♪
  14.      súper  prid. neskl. (ȗ) pog. 1. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa: to je super kič / atomska bomba je super orožje 2. izvrsten, odličen: ima super avtomobil; obleka je super ● žarg., teh. super bencin visokooktanski bencin; publ. super profit in superprofit ekstra profit; prisl.: super poješ / imam super veliko dela zelo / kot vzklik kako je s teboj? Super ♪
  15.      svedòk  in svedók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) zastar. priča: bil je svedok zločinu; imel je dva svedoka // dokaz: vesel vzklik je bil svedok, kako dobrodošel je njegov obisk ♪
  16.      svét  -a -o prid., svetéjši (ẹ̑ ẹ́) 1. rel. zaradi popolnosti vreden češčenja: Bog je svet / sveti [sv.] Duh tretja božja oseba; sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef / sveta brata Ciril in Metod // ki je v zvezi z Bogom, svetniki, verskimi obredi: sveti kraji; sveti ostanki relikvije; sveta pesem, podoba; poljubiti sveta tla / (sveti) krst prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve; sveti oče papež; (sveti) sinod v pravoslavni cerkvi najvišji kolektivni upravni, izvršni organ; (sveta) maša; sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi; sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; sveto rešnje telo tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve 2. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere: brati, razlagati sveto pismo / sveto pismo nove, stare zaveze 3. ki se časti kot božansko bitje, bog: sveti bik, hrošč; sveti hrast; indijske svete krave // ki je v zvezi z bogovi, kultom, verskimi obredi: sveti kamen; jezik svetih knjig / sveta gora Olimp; romati v sveto mesto v Meko / sveto število 4. ekspr. ki v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: bil je svet in pobožen mož / njegovo življenje je bilo sveto / delati se svetega 5. ekspr., v povedni rabi ki ima za koga zelo veliko vrednost zaradi svoje povezanosti s čim zelo cenjenim, ljubljenim: ta kraj je zanj svet; zakon jim je bil svet in nedotakljiv; izgubil je vse, kar mu je bilo sveto 6. ekspr. ki se pojavlja v veliki stopnji: sveti mir; bližal se je s svetim strahom zelo spoštljivo; obšla ga je sveta groza; sveto spoštovanje // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: to je naša sveta dolžnost, pravica; sveta resnica / sveta vojna proti fašizmu upravičena / kot vzklik o sveta preproščina ● ekspr. vidita se na (vsake) svete čase malokdaj, poredkoma; v krščanskem okolju (sveti) križ božji, pa začnimo izraža prošnjo za uspeh pri delu; šalj. dolg ti bo plačal o svetem nikoli nikoli; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; sveta noč v krščanstvu noč pred božičem; ekspr. sveta nebesa, kako je lepo izraža začudenje, navdušenje; ekspr. nič mu ni sveto pri svojem ravnanju nima pomislekov ◊ med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; zgod. sveta aliansa ali sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem; zool. sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica svéto stil. svetó prisl.: sveto obljubiti, trditi, verjeti; sveto živeti; biti sveto prepričan ∙ ekspr. za sveto ne bi mogel tega reči z vso gotovostjo svéti -a -o sam.: vsi svêti in vsi svéti v krščanskem okolju praznik vseh svetnikov 1. novembra; družina je zanjo nekaj svetega ♦ rel. Najsvetejše posvečena hostija, sveto rešnje telo ♪
  17.      šè  prisl. (ȅ) 1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa: on še dela, živi; ali jo še poznaš; zgodaj je, vsi še spijo; kriza še traja; vstopnice so še v prodaji / bil je še dan, a v gozdu je bilo že temno; zunaj je še toplo / še je bolan; še so pošteni ljudje na svetu; še je sposoben čustev / države se še naprej oborožujejo; še vedno redno telovadi 2. z zanikanim povedkom izraža, da se (pričakovano) dejanje ali stanje do trenutka govorjenja ne uresniči: ni še prišel; tega še nisem vedel; predstava se še ni začela; sonce še ni zašlo; tega še ni mogoče popraviti / dozdaj se še ni oglasil; kaj takega še nikoli nisem doživel, videl // izraža omejitev stanja, trditve do trenutka govorjenja: ni še čas za akcijo; nisi še prepozen; to še ni nobena starost; nisem še zdrav 3. izraža ponovitev dejanja ali stanja: povabila jih je, naj še pridejo; zvečer se bomo še videli; še zapleši / še boš vesel, čeprav si zdaj žalosten / v medmetni rabi navdušeni gledalci so vzklikali: še, še 4. izraža dopustitev dejanja ali stanja: še padla bo, če ne bo pazila; to ti bo vendarle še uspelo; še zbolel bo zaradi skrbi; s tem bodo morda še zadovoljni / kar naj gre, se bo že še kesal // izraža možnost uresničitve dejanja: pridelke so pred snegom še pospravili, drv pa niso pripravili; kritiko bi še prenesel, ne pa žalitev; na vlak boš še prišel, na avtobus pa ne // poudarja uresničljivost dejanja: vi boste to še dočakali; gotovo bo še prišel, kar počakaj 5. izraža dodajanje: tam so ostali še dva meseca; prišla sta še oče in brat; igrati še dve partiji; prinesite še eno pivo; dolij še malo vode; elipt. daj mi še / še nekaj se je zgodilo; še to ti moram povedati; govori z njim še enkrat; še malo potrpite / ob koncu bi še dodal, pripomnil / dela v tovarni, poleg tega pa še študira; sama hudobija te je. Pa še nesramen si; zmerjal ga je in povrhu še pretepel / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; ali niso tudi pri vas vlomili? Še tega bi bilo treba // poudarja, da je navedena količina preostanek od večje količine: od tisočaka mu je ostalo še dvesto dinarjev; do cilja je imel samo še sto metrov 6. izraža, da kaj ni omejeno na navedeno: še odrasli se ga bojijo; to je huda pijača še za krepkega moža / še celo z učitelji se prepira; izkoristil je vsako, še tako majhno prednost; ekspr. še tisto malo nam ne privoščijo / tam ne moreš uspeti, če si še tako prizadeven; če še tako prosiš, tega ne dovolim // krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: včasih še za kruh nima; zanj se še zmeni ne / še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela; pog. kaj še tega ne veš, kako ji je ime 7. izraža presenetljivost česa: zjutraj je šla še v službo, zvečer je bila že mrtva; nisem vsega porabil, še ostalo mi je; nazadnje je še pametno ravnal 8. poudarja navedeni čas z izključevanjem poznejšega: vse bom še danes uredil; še jutri lahko to dobite; še včeraj bi bilo mogoče / ne bodi nestrpna, še nocoj bo prišel 9. v nikalnem stavku, z izrazom mere, količine izraža nedoseženost kake mere, količine: še petnajst let ni stara; še tri kilograme ne tehta / ekspr. še malo ji ni podoben sploh ji ni podoben 10. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: še zadovoljen boš, če jo boš dobil; obleka je še kar dobra; na sina je še posebej ponosna; še rad bo delal; čevlji so še skoraj novi; elipt. kako pa kaj zdravje? Še kar / napad jih je zmedel, še zlasti, ker je bil ranjen tudi poveljnik 11. navadno s primernikom krepi pomen primernika: pot je bila še daljša, kot smo predvidevali; bilo je še lepše; zdaj je še na slabšem kot prej; otrok se je še tesneje privil k materi / hotela se je še bolj poučiti o vsem; znal je še manj kot mi; še več bi pojedel, ko bi imel / ekspr.: ne strinjam se z njim, še več, preziram ga; osebe niso plastične, še manj pa psihološko izdelane in tudi psihološko niso izdelane // s presežnikom omejuje presežnik: predstava ni navdušila, še najboljša je bila glasba; ta mu je še najbolj všeč 12. ekspr., navadno v zvezi s kaj izraža močno zanikanje: kaj takega niso hoteli niti slišati, kaj še verjeti; naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo ● ekspr. kje je še cilj cilj je daleč; ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža začudenje, nejevoljo; pog. toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno toliko trgovskega duha imam; ekspr. o tem se mu še sanja ne o tem nič ne ve; ekspr. si naredil izpit? Še vprašaš izraža samoumevnost pritrditve; ekspr. vzemi ga, še bog če te mara izraža hvaležnost, zadovoljstvo; ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice; ekspr. ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še ne; ekspr. smem v kino? Kaj (pa) še, uči se izraža zavrnitev; ekspr. ni se izdal, v resnici pa mu je bilo še kako žal zelo; še kakšen ekspr. hišo ima, pa še kakšno zelo lepo, veliko; ekspr. tudi mi imamo naravne lepote, pa še kakšne velike; ekspr. spomin ima, pa še kakšen zelo dober; ekspr. nima ga rad, še manj pa koga drugega tudi drugih nima rad; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. še sreča, da je prišel izraža veselje, zadovoljstvo; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. spet si vse polil. Samo še enkrat izraža grožnjo, svarilo; ekspr. imeli so dela še in še zelo veliko; ekspr. lahko bi še in še naštevali dolgo; star. če bi imel svojega konja, bi bilo že še bi za silo shajal; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni dobro; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti ♪
  18.      škóda 1 -e ž (ọ́) 1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine: oceniti, popraviti škodo; prizadeti komu škodo; na avtomobilu je za več tisoč dinarjev škode / delati, povzročati škodo; od tega ima le škodo, koristi pa nobene; trpeti škodo; tudi on je na škodi je oškodovan; zmotiti se v svojo škodo / ekspr. škoda gre v milijone; povrniti škodo / gmotna, gospodarska škoda ♦ jur. lovska škoda ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; naključna škoda ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvideti // sprememba določenega stanja na slabše: mati je z razvajanjem otroku naredila veliko škode; taki filmi povzročajo škodo pri mladini; moralna, politična škoda / brez škode lahko črtaš nekatere odstavke; poudarjanje oblike na škodo vsebine; priče so govorile v njegovo škodo 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža a) v zvezi z za da kaj po vrednosti presega določen namen: te obleke je škoda za doma; škoda je fanta za tako delo; elipt. škoda časa, denarja za to b) z nedoločnikom nekoristnost, neprimernost kakega dejanja: škoda ga je poslušati; zdi se mu škoda hoditi v mesto; elipt. škoda spati v tako lepem vremenu c) obžalovanje: ali ni škoda blaga, kruha; takega človeka je zelo škoda / kot vzklik kakšna škoda č) pog. omalovaževanje: ne bi bilo dosti škode, če ga ne bi bilo / elipt. razbil se mi je vrč. Prava škoda / škoda besed ni vredno govoriti ♪
  19.      ták  -a -o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna, izberite drugo; tako uro mi dajte, prosim // izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: tako vreme je primerno za sprehod; v takem prijetnem razpoloženju vas še nisem videl // pri navajanju izraža lastnost, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem: predlagam tak dnevni red; vprašanja so bila taka: kam potujete, kaj boste tam delali / naš dogovor je tak: najprej delo, nato plačilo 2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: pretepa se in pije, takega človeka pa se vsi izogibajo; bili so brez hrane in orožja. V takem položaju niso mogli vzdržati / načrti so bili narejeni za take in podobne primere; star. take in enake misli so ga vznemirjale // izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: tak človek je, da vse oprosti; tak je, da se ne more odločiti; ni tak, da bi ne dal, če je treba / vzela je (takega) fanta, ki se spozna na kmečka dela; ni (take) stvari, ki se je ne bi lotil; želel si je pravo ladjo, tako za na morje / v takem položaju je, da se mora odločiti; take neumne stvari govori, da ga nihče noče poslušati 3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in taka je tudi ostala; bila je vsa razburjena, take je še ni videl // izraža a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim: kupil je tak avtomobil, kot ga imate vi; njegov oče je bil prav tak, kot so vsi drugi / hotel je čevlje, take, kot jih nosijo sošolci / (taka) je kot sraka, vse odnese; (taka) je kot srnica b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar določa odvisni stavek: ni tak, kot sem si ga predstavljal; kazen je taka, kot jo je zaslužil / svet opisuje tak, kakršen je v resnici; kakršno obleko si naredil, tako boš nosil 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik: tega oblačila še tak dež ne premoči; takega reveža ni daleč naokoli; menda ni taka napaka, če malo drugače misli; odkril je še tako skrivnost / bilo je tako neurje, da je vse uničeno / ekspr. zdaj je priložnost, da nikoli take / iron.: niste me počakali. Hvala lepa za tako prijaznost; pridnost pa taka / kot vzklik taka smola, prepozni smo // ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: tak kruh, kar naprej bi ga jedel; taka pšenica, kar gledal bi jo; tako dekle, le kje se je vzelo / ta voda je dobra, da ni take // ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tak hud pes, še ugriznil me bo; tak lep dan, vi pa sedite v zaprtem prostoru; naredil je tako neumno napako, da ni mogoče razumeti; tako prazno glavo imam, ne morem se spomniti / ni taka groza, če ne boš šel; ni taka (huda) reč, če tega ne ve / taka škoda, da se nismo srečali / tak niče, pa še ugovarja; kaj pa boš s takim otrokom na tako težki poti / nič se ne vznemirjajte, to je samo taka navada / lenoba ti taka, delat pojdi; o, ti reva ti, še tepel bi se 5. ekspr. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati: kaj boste z njim, ko ima tako preteklost; kakšen pa je? No, tak, boste že videli / njegov uspeh je bolj tak; hiša je taka, ne vem, kako bi se izrazil / ubogaj ga, ne bodi tak; če boš tak do mene, tudi jaz ne bom boljši / dekle je tako noseče // v zvezi kar tak ki ostane v prvotnem, nespremenjenem stanju: šla je ven kar taka; naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako mi dajte // v zvezi tak in tak, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: bolezen ima tak in tak potek; obljubili so mu tako in tako plačo; pog. ugotoviti tako pa tako stanje // v povedni rabi, v zvezi tak ali tak kakršenkoli: sprejeti ga morajo, naj bo tak ali tak; stvari se bomo lotili, pa naj bo uspeh tak ali tak; naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno 6. publ., v zvezi kot tak poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: poudarek je na vrednosti človeka kot takega; resnica kot taka je boleča; stvar kot taka ga ne zanima; o učenju kot takem so povedali bolj malo / bil je strokovnjak in kot tak še posebej odgovoren zato ● ekspr. tak delavec je, da ga je treba iskati zelo dober; iron junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je; slabš. ne bodi tak kmet neroden, neuglajen človek; ekspr. ni maral ne takih ne drugačnih zapletov nobenih, nikakršnih; ekspr. ni mu všeč ne v taki ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna kakršnakoli; ekspr. taka reč je bila zaradi njega zelo so se razburjali, vznemirjali; ekspr. štiri dni ni taka reč ni (zelo) dolgo; ekspr. ustrezi ji no, to vendar ni taka reč, taka stvar to ni nič posebnega, težkega, hudega; ekspr. nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč izraža pritrditev s pridržkom; pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila ne mudi se zelo; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje; pog., ekspr. slišal bo pridigo, da (še) nikoli take zelo bo oštet; preg. kakršen oče, tak sin; preg. kakršna ptica, taka pesem od vsakogar se lahko pričakuje le to, kar zna; preg. kakršna setev, taka žetev dobro začeto delo daje uspehe; sam.: njemu in takim ne smeš zaupati; ekspr. devetih takih se ne boji; najti morajo takega, ki že vse zna; ekspr. športnik je, da malo takih zelo dober; ekspr. če je taka, pa grem; ekspr. misliš, da je vseeno, pa ni taka ni tako; pog. dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape tak udarec; ekspr. take je govoril, da so se vsi smejali; ekspr. žalostni časi, ti pa take počenjaš neprimerne stvari; pog. prekliči, če ne ti bom tako primazal, pripeljal te bom močno udaril; ekspr. tako mu je rekel, da mu je sapo zaprlo zelo ostro ga je zavrnil; hči se gosposko oblači in v družbi poseda. Taka ne dela; ekspr. polje je rodovitno, da malo takih zelo; pog. v takem je prijetno hoditi v takem vremenu; o njem si ne morem misliti česa takega; pog. ima dvajset let ali kaj takega približno dvajset let; ekspr. odpotoval je. Kaj takega izraža veliko začudenje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; pog. kaj je to takega, če se loči nič hudega, izrednega ni; pog. nič takega ni, če se enkrat zmoti ni hudo; pog. bere časopise, revije in tako podobne stvari ♪
  20.      tàk 1 prisl. (ȁ) ekspr., z oslabljenim pomenom, na začetku povedi 1. izraža nestrpnost pri pozivu: tak govori, če si vprašan; tak ne kujaj se, saj nisi otrok; tak pojdite vendar domov; tak vstani že // izraža spodbudo: tak povej mi, kaj te teži; tak vzemi, če ti je všeč; tak zaigraj nam kaj / tak začnimo, da bomo prej končali 2. izraža začudenje, presenečenje: tak se je zmotil, kdo bi si mislil; tak si prišla / tak to je tisto, vina ne pije; tak je bilo vendarle res, kar so pravili; tak vi ste me povabili / tak tako, se je začudila gospodinja // izraža nejevoljo: tak mi ga ne daš / kot vzklik tak tako, mene hočeš spraviti v nesrečo 3. izraža prehod na zaključek: pogovorili smo se, tak do jutri, fantje; moram iti, tak pa zdravi ostanite // pog. torej, potemtakem: tak preskrbljen si, toplo ti je, kaj se pa še pritožuješ ♪
  21.      tákšen  -šna -o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: takšen klobuk mi dajte, prosim; poglejte, takšen oblak lahko prinese točo; takšne rože, kot jih tu vidim, so mi všeč // izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: potrpeti je treba, takšen pritisk ne more dolgo trajati; vidite, v takšnem trenutku ne morem ostati miren; res je, takšne suše že dolgo ni bilo // pri navajanju izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči nato navede: predlagam takšen program: ogled mesta in okolice, obisk muzejev 2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: bil je ves vznemirjen, takšen ni mogel iti med ljudi; vrnil se je bolan in shujšan. Ko ga je zagledala takšnega, se je prestrašila / med delom je potrebna sprostitev. Za takšne namene imajo poseben prostor / prihajali so takšni in drugačni ljudje; to velja za takšne in podobne primere // izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: izberi takšen dan, ko bodo vsi doma; ni takšen, da bi takoj odnehal; naročajo tudi takšno opremo, ki bi jo lahko izdelali sami 3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in takšna je tudi ostala; bila je vsa razburjena, takšne je še ni videl // izraža a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim; tak: ima takšne oči kot brat; rad bi takšno torbo, kot jo imajo sošolci; takšna je kot sonce b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar izraža odvisni stavek: mesto ni takšno, kakršno sem si predstavljal 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik; tak: menda ni takšna napaka, če malo drugače misli; takšne nevihte že dolgo ni bilo / bila je takšna zima, da je drevje pokalo / kot vzklik: takšna smola, prepozni smo; takšna sreča, našel sem ga // ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: takšen igralec, vsaki vlogi je kos; takšne rože, pustite jih, naj rastejo; kdo bi ne pil takšnega vina // ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj je še takšen čist zrak; takšni črni oblaki se podijo po nebu 5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati; tak: žito je dobro obrodilo, krompir je pa bolj takšen / ubogaj ga, ne bodi takšen 6. publ., v zvezi kot takšen poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: ni skrival odpora do parlamentarizma kot takšnega / bil je predsednik društva in kot takšen vabljen na razne prireditve zaradi svojega položaja, kot predsednik ● ekspr. tega ne bi smeli storiti, pa naj je bil razlog takšen ali drugačen kakršenkoli; ekspr. ni mu všeč ne v takšni ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. prinesli so mu takšno in drugačno pecivo različno; preg. kakršen oče, takšen sin; sam.: pog. dobil je takšno okrog ušes, da se je opotekel tako klofuto; ekspr. takšne ji bom povedala, da bo pomnila zelo jo bom oštela, ozmerjala; evfem. zgražali so se, če je izustil kakšno takšno neprimerno, nespodobno besedo; ekspr. kaj takšnega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; ekspr. nič takšnega se ni zgodilo nenavadnega, hudega ♪
  22.      tišína  -e ž (í) stanje brez glasov, šumov: tišina je bila popolna; nastala, ekspr. zavladala je tišina; tišina je dolgo trajala; prekiniti tišino; tišino je pretrgalo brnenje letala; ekspr. vas se je pogreznila v tišino; v tišini sliši, kako ji bije srce; globoka, velika tišina; ekspr. gluha, grobna tišina; ekspr. mrtva globoka, popolna, smrtna tišina popolna; tišina noči / v tišini parka se je zaslišal korak // stanje brez hrupa, govorjenja: v razredu je nastala tišina; kratka, mučna tišina; popolna, ekspr. stroga tišina; delati v tišini; ekspr. nastala je taka tišina, da bi slišal šivanko pasti zelo velika / kot vzklik tišina, je zavpil učitelj ● ekspr. raziskovati svet tišine podvodni svet; svet gluhonemih ♪
  23.      traparíja  -e ž (ȋ) pog., slabš. 1. neumnost: govoriti traparije; noče poslušati traparij / početi traparije / kot vzklik nobenih traparij 2. neprimerna, neustrezna stvar: kupuje traparije / čustva so zanj traparija ● pog. same traparije mu gredo po glavi razmišlja o neresnih, lahkomiselnih stvareh; pog. za vsako traparijo je še rad se še zabava ♪
  24.      treníti  trénem dov. (ȋ ẹ́) 1. hitro zapreti in odpreti oči: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trenil; gledal ga je, ne da bi trenil / treniti z očmi / njene oči so trenile // narediti hiter, kratek gib: treniti s trepalnicami; treniti s prstom / obrv mu je trenila; niti mišica mu ni trenila na obrazu 2. nar. s kratkim gibom udariti: treniti z bičem, vajetmi po konjih / kot vzklik da te treni, kam se ti pa tako mudi ● ekspr. obsojeni ni niti trenil, ko je slišal obsodbo ni pokazal nobene prizadetosti, vznemirjenosti; ekspr. podpisal je, ne da bi trenil (z očesom) brez obotavljanja, neprizadeto; ekspr. ni trenil z očesom, z očmi od nje neprestano jo je gledal; star. treniti z očmi po kom na hitro pogledati; kot bi trenil, je bilo vsega konec zelo hitro ♪
  25.      trésti  trésem nedov., trésite in tresíte (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: tresti drevo; tresti kozico, da se jed ne prismodi; tresti sito / tresel ga je, da bi ga prebudil; tresti koga za ramo / ekspr. eksplozije tresejo šipe / pri pozdravu tresti komu roko / jok, smeh mu trese telo / konj trese grivo potresava z njo; tresti z glavo // povzročati hitre, ponavljajoče se sunke: motorna žaga trese; voz brez vzmeti močno trese / električna naprava zaradi okvare trese // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: mraz ga je tresel; trese ga mrzlica ima mrzlico; brezoseb. ne počuti se dobro in trese ga ima mrzlico; pren., ekspr. nemir je tresel njeno srce 2. s tresenjem česa odstranjevati: tresti jabolka; tresti sneg z vej / ekspr. veter trese liste z drevja ● ekspr. grom je tresel pobočja zelo je grmelo trésti se 1. sunkovito, hitro se premikati, navadno sem in tja: most se je tresel pod težo vlaka; pod se je tresel pod koraki; šipe se tresejo od eksplozij / ekspr. spet se je tresla zemlja spet je bil potres // nehotno, hitro se premikati, navadno sem in tja: trese se, tako jo zebe; tresti se od jeze, slabosti, strahu, vznemirjenosti; tresti se od mraza; od starosti se že ves trese; fant se trese kot šiba na vodi / tresle so se mu roke; ustnice so se mu tresle od bolečine 2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trese se, da ne bo naredila izpita; tresla se je, kaj bo rekla mati // v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: starši se tresejo za svoje otroke; tresti se za usodo svojega naroda; tresti se za imetje, službo // v zvezi s pred čutiti strah pred kom ali čim: tresti se pred kaznijo; trese se pred očetom, profesorjem 3. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti: glas se mu trese ● pog., ekspr. hlače se mu tresejo boji se, strah ga je; ekspr. godba je tako igrala, da so se okna tresla zelo glasno, močno tresóč -a -e: poškodbe od tresočih strojev; stal je tresoč se od groze, slabosti; podpisal se je s tresočo se roko; prisl.: odidi, je vzkliknil tresoče ♦ muz. tresoče označba za način izvajanja tremolo ♪

   1 14 39 64 89  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA