Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vzbujevalnik (1)


  1.      vzbujeválnik  -a m (ȃ) med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; spodbujevalnik: imeti vzbujevalnik / srčni vzbujevalnik ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA