Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vsak (1.275-1.299)


  1.      prikázen  -zni ž (ȃ) 1. po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v čutno zaznavni obliki: prikazen izgine, se prikaže; videti prikazen; verjeti v prikazni; grozljiva, polnočna prikazen; bil je videti kakor prikazen; gledala me je, kot da sem prikazen zelo začudeno; zelo prestrašeno; izginil je kot prikazen neznano kam, brez sledu / knjiž.: imeti prikazni privide; prikazen lepega mesta je izginila / kot kletvica o ti prikazen ti, kako sem se ustrašil 2. star. podoba, videz, zunanjost: njegova prikazen vzbuja grozo / povečanje telesne teže in sprememba celotne telesne prikazni v zrelih letih; od drugih se je razlikovala tudi po zunanji prikazni ∙ star. ta človek je nenavadna, simpatična, žalostna prikazen pojava; star. to je ena najbolj posrečenih prikazni v romanu oseb 3. zastar. pojav: v nekaterih deželah so potresi vsakdanje prikazni / lepota naravnih prikazni 4. zastar. prikazanje: zgodba o prikazni duha ♪
  2.      prikazováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: prikazovati postavljanje šotora; nazorno prikazovati / manekenka na modnih revijah prikazuje obleke / slika prikazuje lepo plavolasko na sliki je lepa plavolaska; papir preganite, kot prikazuje skica kot je narisano na skici // z določenimi sredstvi, na določen način delati, da kdo lahko kaj spozna, izve: pisatelj prikazuje sodobno velemestno življenje; s skicami prikazovati; grafično prikazovati; poskušala se je prikazovati dobronamerno / z oslabljenim pomenom: prikazovali so ga kot nesposobnega človeka; prikazoval se je za bolehnega / film prikazuje trpljenje v taboriščih // biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca prikazuje izgubo / podatki najbolje prikazujejo gmotno stanje 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane slikovni zapis filmskega dela viden: novi slovenski film že prikazujejo v kinematografih; javno prikazovati / na televiziji pravkar prikazujejo oddajo o športu je na sporedu, jo oddajajo 3. dajati podatke, informacije o čem: semafor prikazuje, koliko točk ima vsako moštvo / diagram prikazuje rast proizvodnje prikazováti se 1. s prihajanjem na določeno mesto biti za koga viden, opazen: gams se je skrival in se spet prikazoval; utapljajoči se se je sem in tja prikazoval na površju / izza gore se je že prikazovalo sonce je vzhajalo; ekspr. iz hiše se je le redko prikazoval prihajal // pojavljati se, začenjati obstajati kje (vidno, opazno): na svetli površini se prikazujejo temni madeži; na nebu se že prikazujejo zvezde 2. po ljudskem verovanju večkrat se pojaviti v čutno zaznavni obliki kljub nematerialni naravi: pravi, da se ji prikazuje pokojni mož; nekdanja lastnica gradu se prikazuje na samotnih krajih; pogosto se prikazovati / v sanjah se ji je prikazovalo nenavadno bitje ♦ rel. Jezus se je prikazoval apostolom prikazujóč -a -e: prikazujoč svoje poglede, se je zelo razvnel prikazován -a -o: to obdobje je v književnosti pogosto prikazovano ♪
  3.      prikímati  -am dov. (ȋ) 1. z gibi glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje, če sme kaditi, je prikimal / prikimala mu je z glavo ∙ ekspr. prikimal je vsaki njegovi zahtevi soglašal je z njo // redko pokimati: prikimati komu v pozdrav, v priznanje 2. ekspr. počasi, okorno priti: prikimali so za nami; pren. v deželo je prikimala starka zima ♪
  4.      prikimávati  -am nedov. (ȃ) 1. z glavo delati gibe navzdol in navzgor: bil je že star in je neprestano prikimaval (z glavo) / plešasta glava je prikimavala v taktu 2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: prijatelju je ob vsakem stavku prikimaval; profesor je ob odgovorih zadovoljno prikimaval / res je bilo tako, je prikimavala ∙ slabš. ta človek vsemu samo prikimava nekritično pritrjuje 3. z gibi glave navzdol in navzgor pozdravljati: prišle so sosede in prikimavale druga drugi ♪
  5.      priklápljati  -am nedov. (ā) 1. z nameščanjem povezovalne naprave povezovati s čim: vlaku so na vsaki postaji priklapljali nove vagone 2. povezovati z omrežjem; priključevati: priklapljati plinske štedilnike / kar naprej je priklapljal radio vklapljal, vključeval ♪
  6.      prikòp  in príkop -ópa m (ȍ ọ́; í ọ́) nar. plitev jarek na vsakem koncu zorane njive: Živina si je v brazdi trikrat oddihovala, preden je prišla od prikopa do prikopa (I. Koprivec) ♪
  7.      prikresáti  -kréšem dov., prikrêši prikrešíte; prikrêsal (á ẹ́) ekspr. hitro priti: takoj je prikresal za njimi / pog. vsako leto jo je prikresal domov prišel ♪
  8.      prilésti  -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) z lezenjem priti: kača je prilezla izpod skale; polž je prilezel na cesto / ekspr. vlak je prilezel iz predora počasi pripeljal / ekspr. solza mu je prilezla po licu počasi pritekla, pripolzela // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo priti: končno smo prilezli na vrh / vsak večer je prilezla k nam prišla ● žarg. končno je le prilezel do mature s težavo je izdelal vse razrede srednje šole; ekspr. komaj si prilezel na svet, ne boš nam ukazoval zelo si še mlad, neizkušen; ekspr. v družbi, službi je kar visoko prilezel dosegel visok družbeni, službeni položaj ♪
  9.      prilétati  -am nedov. (ẹ̑) priletavati: na cvete priletajo čebele / letalo je priletalo vsak dan dvakrat / od zahoda so v vas priletale granate / priletale so redke snežinke naletavale ♪
  10.      prílika  -e ž (í) 1. kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: prilika je nanesla, da sva se kmalu spet srečala; imeti, izrabiti, zamuditi priliko; čakal je na priliko za pogovor / ob priliki te obiščem / dal sem mu priliko, da se izkaže možnost / ekspr.: zdaj je prilika, da vse poveš zdaj lahko vse poveš; ljudje, ki sem jih imel priliko spoznati, so zelo delavni ki sem jih spoznal // določen dogodek, ki omogoča uresničitev česa: jutri bo sestanek, ob tej priliki ti bom vse pojasnila / njihov sin se bo vrnil, za to priliko bodo pripravili pogostitev za ta dogodek; vedel se je, kot je navada pri taki priliki; obleka za posebne, slovesne prilike / publ., z oslabljenim pomenom ob priliki kongresa je bil sprejet nov statut ob kongresu 2. nav. mn., publ. razmere, okoliščine: prilike so se spremenile; vživeti se v nove prilike; živeti v dobrih prilikah / družbene, gospodarske prilike / vremenske prilike so se proti večeru izboljšale 3. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel, nauk: povedati priliko; svetopisemske prilike; prilika o izgubljenem sinu / govoriti v prilikah 4. knjiž., v zvezi na priliko na primer: ta knjiga mi na priliko ni všeč / veliko stvari bo še treba kupiti, na priliko: posteljnino, zavese / všeč so mi ljudje, kot je na priliko tvoja žena ● ekspr. imela je veliko prilik, pa se vseeno ni poročila velikokrat bi se lahko poročila; knjiž. pripravil si je orodje, da bi mu bilo na priliko pri roki; star. gostilna je na lepi priliki na dostopnem, prometnem kraju; ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne; zastar. letina bo dobra, tudi vina bo po priliki precej; publ. knjiga bo po (vsej) priliki izšla jeseni verjetno; publ. to je bilo po priliki pred petdesetimi leti približno; prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti ♪
  11.      prilóga  -e ž (ọ̑) 1. listina, spis, ki se priloži kaki drugi listini, spisu: navesti, oštevilčiti priloge; dopis, prošnja s prilogami / kot prilogo, v prilogi vam pošiljamo zahtevane dokumente 2. zal. del časopisa, knjige s posebnim oštevilčenjem strani ali brez oštevilčenja, ki je samostojna enota: časopis ima vsak teden prilogo / barvna ki ima slike v barvah, slikovna priloga ki obsega slike, risbe, zemljevide; radijska priloga 3. gastr. jed kot dodatek h glavni jedi: dati za prilogo krompir, riž; priloga h kuhani govedini; samostojne jedi in priloge ♪
  12.      priložíti  -ím dov., prilóžil (ȋ í) 1. dati, položiti k čemu še kaj: priložil je še nekaj jabolk, da je bila košara polna / priložiti domino, igralno karto / pismu priložiti denar, znamko / prošnji priložiti potrdilo // gastr. dati k drugi jedi: k pečenki priložimo pečen krompir 2. ekspr. dati prispevek k določeni vsoti: tudi brat je priložil nekaj tisočakov / priložiti nekaj za pijačo 3. ekspr. dodatno, zraven povedati; dodati: vsakemu stavku priloži kletvico / in bom tudi ostal, je še priložil 4. dodatno, zraven naložiti: priložili so mu še nekaj zabojev in pognal je konje / ogenj je ugašal, vendar ni nihče priložil ● ekspr. priložiti komu brco, klofuto dati; pog., ekspr. priloži mu eno okrog ušes udari ga priložèn -êna -o: priložena karta / kot opozorilo navodilo je priloženo ♪
  13.      prilóžnost  -i ž (ọ́) kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: če bo priložnost nanesla, nastala, ekspr. se ponudila, bom svoj namen uresničil; imeti, izkoristiti, zamuditi priložnost; redka priložnost; ekspr. idealna, izredna priložnost; priložnost za beg / ob priložnosti te obiščem / dajem ti priložnost, da se izkažeš možnost; ljudje, ki sem jih imel priložnost srečati, so bili zelo prijazni ki sem jih srečal / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč // določen dogodek, dejstvo, ki omogoča uresničitev česa: semenj je priložnost za nakupe; jutri bo sestanek, ob tej priložnosti ti vse pojasnim / ob taki priložnosti ženske jokajo ob takem dogodku; obleka za slavnostne, večerne priložnosti; rojstni dan, pogreb in druge priložnosti ● ekspr. to dekle je zanj dobra priložnost je zelo primerno, da se z njo poroči; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; pri vsaki priložnosti ga obišče kadar more ♪
  14.      primér  -a m (ẹ̑) 1. stvar, enota, po kateri se more očitno, neposredno spoznati, dokazati kak splošnejši pojem, pravilo: povedati primer; dokazati trditev na primerih; ponazoriti pravilo s primeri; dober, nazoren, prepričljiv primer; primeri za samostalnik: človek, zemlja, življenje; povedati kaj kot primer / povedati kaj za primer za zgled, ponazoritev // v zvezi na prímer tudi na primér izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom neposredno pokazati, ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro je gojiti šport, na primer [npr.] kolesarjenje, plavanje; marsikaj pogrešam, na primer knjige / bili so na primer časi, ko je bila lakota; recimo, na primer, da začne goreti: kaj bi storili / piše se tudi skupaj naprímer 2. stvar, enota iz skupine stvari, enot, na katero se kak pojem, pravilo nanaša: pojdimo od primera do primera, pa bomo videli, če ustrezajo trditvi; tega načela ne moremo posplošiti na vse primere / to so sami lahki primeri, jih boš že izračunal // z rodilnikom stvar, enota kot pojavna oblika tega, kar splošneje izraža samostalnik: ta stavba je primer arhitekture 18. stoletja; to je značilen primer sožitja med rastlino in živaljo / muzej hrani več primerov takega orodja primerkov / to je, žal, edini primer podpore naših prizadevanj / ekspr. njegovo dejanje je kričeč primer neodgovornosti, neosveščenosti / publ. poznamo več primerov nezakonitih gradenj več nezakonitih gradenj // pojav, dogodek, v katerem se pojavlja to, kar izraža določilo: popisati vse primere te nalezljive bolezni / med otroki v razredu je več primerov uši / pri tej bolezni so smrtni primeri redki 3. kar se primeri, zgodi in je zaradi določenih lastnosti predmet a) pozornosti: primer je vzbudil splošno ogorčenje; o tem primeru so časopisi veliko pisali / primer tega podjetja ni osamljen b) določene obravnave: primer ni lahek: zlomljena je medenica; tako težkega, zapletenega primera še nisem imel / v spornih primerih odloča žirija / primer Kovač je sodišče zaključilo zadevo 4. žarg. oseba glede na bolezen, poškodbo kot predmet obravnave: ambulanta sprejema vse primere / nekaj postelj za najnujnejše primere je zmeraj na razpolago 5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža, da se ob mogoči uresničitvi dejanja, položaja, kot ga določa prilastek, uresniči dejanje, kot ga izraža povedek: v najslabšem primeru ostanemo doma; v tem primeru se takoj vrni; v primeru dežja predstava odpade / v primeru, če se izdelek pokvari, takoj sporočite če se izdelek pokvari; v primeru, da vam stvar ne ustreza, jo lahko vrnete če vam stvar ne ustreza / v izjemnih primerih je to dovoljeno izjemoma; takoj poravnajte račun, v nasprotnem primeru bomo ukrepali sicer, drugače; v nobenem primeru ne popusti nikakor; v vsakem primeru se oglasi vsekakor // v zvezi z za izraža namen uresničitve dejanja, kot ga izraža povedek, glede na možnost uresničitve dejanja, položaja, kot ga določa prilastek: zavarovati se za primer poškodbe, smrti / za vsak primer poglej še enkrat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti ● publ. so primeri, da ravnajo igralci drugače dogaja se; ekspr. zanj sem samo še primer, nič več človek, za katerega se nihče posebej ne zanima; star. zapustil je dela, ki jim ni primera primere; redko postavljati komu koga za primer za zgled ◊ jur. precedenčni primer; zavarovalni primer glede na katerega se zavaruje ♪
  15.      primérek  -rka m (ẹ̑) 1. vsaka od več istovrstnih stvari: v zbirki žuželk je nekaj redkih primerkov; to je lep, značilen primerek te vrste; pokazal mu je najzanimivejše primerke iz herbarija / muzejski primerki orožja / ohranilo se je le nekaj primerkov knjige izvodov ∙ šalj. rad pogleda za vsakim čednim primerkom ženskega spola dekletom, žensko 2. zastar. primer, zgled: to je edini primerek take arhitekture ♪
  16.      primitivizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj primitivno: primitivizirati vsakdanje življenje / primitivizirati glasbo ♪
  17.      primórski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na primorje: primorski prebivalci; primorske rastline / primorsko podnebje 2. nanašajoč se na Primorce ali Primorsko: primorsko narečje / primorsko vino ● primorska žemlja večja žemlja, pri kateri je vsaka polovica oblikovana iz zvitega testa ♪
  18.      princíp  -a m (ȋ) 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja; načelo: držati se principov; odstopati od svojih principov; ravnati po moralnih principih; ima trdne principe / vzgojni principi; princip postopnosti, razumljivosti / knjiž., ekspr. vztrajati do konca, je njegov življenjski princip življenjsko vodilo, geslo / princip avtoritete; princip enakosti / biti iz principa proti predlogu // kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: zgodovinski metodološki princip; ta način slikanja si je postavil za svoj umetniški princip 2. zakonitost, pravilo v znanosti: princip ohranitve energije; princip akcije in reakcije; princip dialektičnega mišljenja; princip relativnosti ♦ filoz. princip protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; princip vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok 3. način delovanja, funkcioniranja česa: princip delovanja tega stroja je bil znan že pred mnogimi leti; uporabiti princip centralnega gretja / naprava deluje na, po principu rakete 4. v prislovni rabi, v zvezi v principu poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti; v načelu: s predlogom so v principu vsi soglašali; to je bilo v principu sprejeto že prej ● ekspr. iz principa ne grem s teboj brez utemeljenega vzroka; ekspr. on je mož principov ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, neglede na trenutne razmere, koristi ♪
  19.      pripogíb  -a m (ȋ) glagolnik od pripogniti: odzdravljati s pripogibom glave / pri vsakem pripogibu ga zaboli hrbet ♪
  20.      pripóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava za pripenjanje, privezovanje: pripona se je snela in priklopljeno vozilo je obstalo; privezana žival je nategovala pripono / pripona meča ♦ teh. kabelska pripona za pritrjevanje električnega kabla na varjenec // navt. vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi: mornarji so nategovali pripone; pripone na jadrnici, ladji / bočne pripone ki pritrjujejo jambor na bok 2. lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede: izpeljati prislov s pripono -o; manjšalne, slabšalne pripone / glagolska pripona med podstavo in obrazilom glagolske oblike ♪
  21.      pripoznáti  -znám dov. (á ȃ) star. priznati: osumljeni je pripoznal zločin / več držav je že pripoznalo začasno vlado / če to narediš, te več ne pripoznam za sina / pripoznam, da se lahko vsakdo moti / teh stroškov mi pri podjetju ne bodo pripoznali pripoznán -a -o: splošno pripoznani voditelji ♪
  22.      pripráviti  -im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno pripraviti mesto za obrambo / duševno in telesno pripraviti športnike na tekmovanje; pripraviti se za boj / učenec se danes ni pripravil naučil / pripravi kovčke, jutri odpotujemo daj, zloži vanje osebne stvari za potovanje; pripraviti puško na strel dati jo v položaj za streljanje // narediti, da pride kaj na določeno mesto za kak namen: pripravite papir in svinčnik; pripraviti vse potrebno za čaj; pripravila mu je večerjo na mizo; pripraviti otroku copate pred posteljo 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom narediti, da kaj nastane: pripraviti krmišča za divjad; pripraviti tujcu ležišče na klopi ob peči / pripraviti limonado; pripraviti prežganko iz masti in moke; nahitro jim je pripravila večerjo; za kosilo je pripravila zrezke / pripraviti govor sestaviti ga; pripraviti načrt; nekdaj so opremo pripravili doma naredili, izdelali; pripravili so jim zasedo, pa so se je izognili naredili, postavili / za reševalce križank so pripravili lepe nagrade 3. narediti vse potrebno za nastop, uresničitev česa: pripraviti beg do najmanjših podrobnosti; obisk so skrbno pripravili / pripravili so gostijo, pa povabljenih ni bilo // z dejavnostjo zavestno narediti, da se kaj uresniči: pripraviti demonstracije; v operi so prejšnjo sezono pripravili pet premier / pripravili ste nam lep družabni večer 4. narediti, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripraviti koga na žalostno novico; pripraviti otroke na težave; pripraviti otroka na vstop v šolo; na srečanje se je pripravila, da je ne bi preveč prizadelo 5. narediti, doseči, da kdo kaj naredi, dela: pripraviti koga do podpisa sporazuma; pripraviti konje v dir; nihče ga ne pripravi, da bi delal / ti pomisleki so ga pripravili do tega, da je vse še enkrat premislil // narediti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: pripraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; pripraviti koga v zadrego / le kam bo pripravilo njegovo popivanje vso družino 6. ekspr., v zvezi z ob narediti, povzročiti, da kdo česa nima več: pripraviti koga ob denar; s popivanjem je pripravil otroke ob dom / pripraviti koga ob čast, pogum; še ob zdravje bi se pripravil, če bi ostal tam ● ekspr. tako predstavo mu bom pripravila, da bo pomnil tako ga bom oštela; pripraviti komu presenečenje presenetiti ga; ekspr. pripravite ušesa, da ne boste česa preslišali bodite pozorni, dobro prisluhnite; pripraviti koga na smrt v krščanskem okolju podeliti mu zakramente; ekspr. pritožil se bom, le pripravi se izraža grožnjo; kar si boš pripravil, to boš pospravil tvoje prihodnje življenje je odvisno od tvojih dejanj pripráviti se z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: komaj se je pripravila k šivanju, so jo že zmotili; težko se pripravi k delu / ne pripravim se, da bi ti pisal priprávljen -a -o 1. deležnik od pripraviti: za vsako stvar ima pripravljen izgovor; oprostite, tovariš profesor, danes nisem pripravljen; duševno, telesno pripravljen 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža, da osebek hoče kaj storiti: ko je videl, da ni pripravljen govoriti, ni več spraševal; to zgodbo je pripovedoval vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati / ekspr. koliko ste pripravljeni odšteti za darilo / tovarna je pripravljena prispevati del sredstev ● pozor, pripravljeni, zdaj izraža opozorilo, da bo sledil znak za začetek, izvršitev določenega dejanja; ekspr. pripravljen sem priseči, da je vse to res trdno sem prepričan; evfem. bodite pripravljeni na vse, oče je slab pričakujte, da lahko umre ♪
  23.      priredíti 1 -ím dov., prirédil (ȋ í) 1. narediti vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirediti besedilo; program bo treba še prirediti; slovnico prirediti za šolo; televizijsko zgodbo je priredil po noveli ♦ muz. skladbo za mešani zbor prirediti za moški zbor // narediti ustrezno za kak namen sploh: prirediti okvir sliki; prirediti kolo za večjo hitrost; prirediti orodje za določeno delo; prirediti si lečo na mikroskopu naravnati 2. narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne iz ustreznega materiala: mize so priredili iz starih desk; prirediti oder na prostem / gospodar je dal za gosta prirediti sobo pripraviti, urediti 3. narediti, kar je potrebno, da se kak javni dogodek začne, uresniči: prirediti dirke, izlet, koncert, proslavo, zborovanje; vodstvo galerije bo priredilo razstavo; veleposlanik je priredil sprejem, slavnostno večerjo v čast gostu; šalj. zvečer so mu priredili pod oknom mačji koncert; iron. hči mu je priredila škandal // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dijaki so priredili obisk tovarne; pisatelj bo priredil predavanje tudi pri nas bo predaval; prebivalci so gostu iz Jugoslavije priredili lep sprejem so ga lepo sprejeli 4. mat. narediti, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirediti številu njegov kvadrat prirejèn -êna -o deležnik od prirediti: šahovski turnir je bil prirejen v čast slavnega mojstra; za tako delo prirejene škarje; nova izdaja pesmi je prirejena po prvi izdaji; kosilo, prirejeno za sto gostov; po pravilih prirejeno tekmovanje // knjiž. ki ima enakovreden položaj: on mu ni podrejen, ampak prirejen ◊ geom. prirejena premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive; konjugirana premera; jur. prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbenopolitične skupnosti ♪
  24.      priréjati 1 -am nedov. (ẹ́) 1. delati vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirejati besedilo, gradivo; prirejati sestavek za tisk / ekspr. nič ni prirejala, povedala je, kot je bilo; pren. po svoje (si) prirejati podobo sveta // delati ustrezno za kak namen sploh: prirejati vozila za invalide 2. delati, kar je potrebno, da se javni dogodki začnejo, uresničijo: prirejati koncerte, predstave, razstave, tekmovanja, zborovanja / slišal sem, da klub prireja večerjo pripravlja // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: prirejati obiske vojašnic; prirejal je predavanja o tem problemu predaval je 3. mat. delati, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirejati številom njihove kvadrate ♪
  25.      prirépiti  -im tudi prirêpiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. nezaželeno priti: ženske so prirepile za njo in prežale na vsako njeno besedo prirépiti se tudi prirêpiti se nezaželeno se pridružiti: nikamor ne morejo brez njega, zmeraj se prirepi / ko je videl, da bodo zmagali, se je prirepil še on ♪

   1.150 1.175 1.200 1.225 1.250 1.275 1.300 1.325 1.350 1.375  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA