Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vrtoglavka (1)
- vrtoglávka -e ž (ȃ) 1. nar. ptica sivo rjave barve s črnimi progami, ki preplašena vije z glavo; vijeglavka: vrtoglavka je zletela z veje 2. ekspr. nemirna, živahna ženska, zlasti mlada: le kje se potika ta vrtoglavka ∙ zastar. pretkana vrtoglavka goljufivka, sleparka ♪