Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vrtič (9)
- vrtìč -íča m (ȉ í) star. vrt: drevo stoji sredi vrtiča / grajski vrtič ♪
- vrtíček -čka m (ȋ) manjšalnica od vrt: ob hiši je vrtiček; lep vrtiček / zelenjavni vrtiček ♪
- vrtíčkar -ja m (ȋ) kdor se ljubiteljsko ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin: dati zemljo v najem vrtičkarjem ♪
- vrtíčkarica -e ž (ȋ) ženska oblika od vrtičkar: navdušena vrtičkarica ♪
- vrtíčkarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vrtičkarje ali vrtičkarstvo: vrtičkarske skrbi / vrtičkarsko gibanje ● ekspr. vrtičkarsko pojmovanje kulture zelo ozko, omejeno ♪
- vrtíčkarstvo -a s (ȋ) ljubiteljsko gojenje vrtnine, okrasnih rastlin: ukvarjati se z vrtičkarstvom ♪
- parcelírati -am nedov. in dov. (ȋ) deliti na parcele: parcelirati posestvo / njivo so parcelirali v majhne vrtičke parcelírati se publ. deliti se, razpadati: geografija se vedno bolj parcelira / stranka se je parcelirala ♪
- vrtnárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin: preživljati se z vrtnarstvom; sadjarstvo in vrtnarstvo / ljubiteljsko vrtnarstvo vrtičkarstvo / parkovno vrtnarstvo gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem okrasnih rastlin in urejanjem parkov ♪
- vrtník -a m (í) 1. vrtn. vrtičkar: izdati priročnik za navdušene vrtnike 2. zastar. vrtnar: grajski vrtnik ♪