Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vročekrven (5) ![](arw_left.gif)
- vročekŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) ekspr. 1. ki se hitro zelo razburi, čustveno razvname: vročekrvni fantje; na jugu so ljudje bolj vročekrvni in strastni 2. bojevit, vnet: vročekrven ideološki nasprotnik / vročekrvna sodba, trditev 3. poln čustev, strasten: vročekrvno dekle ● ekspr. vročekrven konj isker, živahen ♪
- impulzíven -vna -o prid., impulzívnejši (ȋ) knjiž. ki reagira zelo hitro in navadno nepremišljeno; nagel, vročekrven: ta človek je preveč impulziven / kljub svojemu impulzivnemu značaju se je obvladal / impulziven govor ♪
- razborít -a -o prid., razborítejši (ȋ) 1. ekspr. nagel, vročekrven: ta človek je preveč razborit / odpusti mu, je v razboritih letih // zelo živahen, nemiren: danes so otroci preveč razboriti / razborita domišljija 2. zastar. bistroumen, pameten: župan je bil izobražen in razborit ♪
- vroče... prvi del zloženk nanašajoč se na vroč: vročekrven, vročevoden ♪
- vročekŕvnež -a m (ȓ) vročekrven človek: vročekrvneži so se stepli; pomiriti vročekrvneže ♪