Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vriskanje (12)


  1.      vrískanje  tudi vriskánje -a s (í; ȃ) glagolnik od vriskati: izražati veselje z vriskanjem; vriskanje svatov / vriskanje nad doseženimi cilji ♪
  2.      bálar  -ja m (ȃ) kdor vozi nevestino balo: vriskanje balarjev ♪
  3.      búka 1 -e ž (ȗ) zastar. hrup, trušč: iz krčme se razlega buka in vriskanje ♪
  4.      jódlanje  -a s (ọ̑) glagolnik od jodlati: tirolsko jodlanje / vriskanje in jodlanje ♪
  5.      júckanje  -a s (ȗ) nar. severovzhodno vriskanje, ukanje: ples sta spremljala udarjanje ob tla in juckanje ♪
  6.      kríkanje  -a s (ȋ) glagolnik od krikati: iz sobe se je slišalo ihtenje in krikanje / svatovsko krikanje vriskanje / krikanje murnov ♪
  7.      mladéniški  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na mladeniče: s polja se je slišalo mladeniško vriskanje / v mladeniških letih je bil navdušen športnik / njegova hoja je še vedno prožna in mladeniška ♪
  8.      prešéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. zelo sproščen, veselo razpoložen: prešeren fant; biti, postati prešeren; prešerna družba / prešerna mladost; biti prešerne volje; pren., ekspr. prešerni sončni žarki // ki vsebuje, izraža veliko sproščenost, veselo razpoloženje: prešerno petje in vriskanje / prešeren smeh; prešerne oči 2. star. objesten, predrzen: prešeren otrok; biti prešeren in svojeglav / prešerno dejanje, govorjenje prešérno prisl.: prešerno se zasmejati, zavriskati; prešerno na uho pomaknjena kučma ♪
  9.      svatoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) svat: vriskanje veselih svatovalcev ♪
  10.      svátovec  -vca m (á) zastar. svat: vriskanje veselih svatovcev ♪
  11.      svátovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na svate: svatovski sprevod; svatovsko vriskanje / svatovska pesem; svatovska pojedina svátovsko prisl.: svatovsko oblečen ♪
  12.      vrísk 1 -a m (ȋ) 1. visok, močen, zlasti u-ju podoben glas, izražajoč veselje: vriski odmevajo, se razlegajo; slišati vrisk; izraziti veselje z vriskom; prešeren vrisk // ekspr., s prilastkom visok, močen glas, izražajoč duševno stanje, kot ga izraža prilastek: svarilni vrisk srne; vrisk bolečine, obupa // ekspr. visok, močen glas sploh: vriski lokomotive, krožne žage 2. ed. vriskanje: celo noč sta se razlegala vrisk in pesem / poslušati vrisk harmonike in klarineta ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA