Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vrh (832) 
- vŕh -a stil. -á m, mn. vrhóvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ) 1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi gorami / Mali vrh // vsak od delov z vejami, v katere se drevo, rastlina razrašča v smeri navzgor: jablana ima dva vrhova; pustiti drevesu več vrhov / odrezati roži šibko rastoče vrhove; utrgati vrh rožmarina vršiček, vejico; potaknjenec je pognal več vrhov poganjkov 2. zgornji, navadno zoženi del
a) gore, vzpetine: ob potresu se je gori odtrgal vrh; v daljavi se bleščijo zasneženi vrhovi hribov; letalo se je zaletelo v vrh gore; kopast, stožčast vrh; skalnat vrh b) drevesa: drevesu se je odlomil, se suši vrh; veter upogiba vrhove borov / uporabljati vrhove za drva // zgornji del česa sploh: vrh jambora; okrašen vrh stebra; iznad hiš se dviga vrh zvonika 3. najvišja točka, najvišji del a) gore, vzpetine: zaznamovati vrh gore; razgledovati se z vrha; povzpeti se na vrh grebena; ustaviti se na vrhu klanca; razdalja od vznožja do vrha b) česa sploh: mlaj je bil tolikšen, da se je komaj videl
njegov vrh; izmeriti razdaljo od tal do vrha zvonika / pasti z vrha stopnic; dimnik na vrhu strehe na slemenu / z oslabljenim pomenom sedi na vrhu peči na peči // od izhodišča najoddaljenejša točka, del česa: vrh jezika; vrh mlinske lopate 4. v prislovni rabi, s predlogom izraža površino, gladino: na vrhu kisa se je naredila tanka kožica / speljati napeljavo po vrhu stene / zajemati vodo z vrha z dela ob površini; potopil se je in kmalu priplaval na vrh // izraža položaj, ko je kaj glede na drugo najvišje: zloži stvari v kovček tako, da bodo srajce na vrhu / ta del okenskega krila mora biti na vrhu zgoraj; vzemite list in na vrh napišite naslov
na del ob robu, kjer se začne pisati 5. v prislovni rabi, v zvezi z do izraža skrajni zgornji del ob odprtini: naliti kozarec do vrha; do vrha napolniti vrče / lava je v ognjeniku prikipela do vrha / do vrha polna posoda do roba // v zvezi do vrha popolnoma, zelo: do vrha natovorjena ladja / ekspr. do vrha se najesti 6. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta drama je vrh realistične dramatike / uvrščajo se med vrhove našega pesništva / ekspr. naši tekmovalci so se prebili v smučarski vrh // publ. najvišji, vodilni organ: kritizirati državni vrh; stiki z vojaškimi vrhovi; spori v vrhovih organizacije 7. publ. najvišje mesto, položaj v kaki organizaciji:
čakati na smernice z vrha; spremembe na vrhu 8. razvojna stopnja največje kakovosti, uspešnosti: gibanje je doseglo svoj vrh v dvajsetih letih; vsaka dejavnost ima svoj vrh / biti na vrhu pesniškega ustvarjanja / bližati se vrhu življenja najuspešnejšemu življenjskemu obdobju // stopnja največje intenzivnosti: kriza je dosegla vrh / število premikov na minuto je doseglo vrh bilo največje 9. publ. najboljše mesto, najvišja uvrstitev: z zadnjo zmago je moštvo na vrhu; ta klub lahko seže po vrhu / uvrstiti se pod sam vrh 10. publ. sestanek voditeljev držav: sklicati vrh / afriški vrh / konferenca, sestanek na vrhu 11. nar. vzhodno vinograd (v
gričevnatem svetu): skopati vrh / iti v vrh po vino / vinski vrh ● nar. še ni vrha dorasel še ni odrastel, postal mož; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v nova oblačila; ekspr. ogledal si jo je od vrha do tal od glave do nog; ekspr. hiša je pogorela od vrha do tal popolnoma; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; fotografirati z vrha od zgoraj; star. spustiti se v jašek z vrha zvrha; pog. nasprotna stranka je prišla na vrh na oblast; žarg. jemati mamila iz želje po vrhu največji omami; nar. otroke imata pod vrhom njuni otroci so že skoraj odrasli; star. ima vsega z vrhom veliko, dosti; star. natresti pšenice v mernik z vrhom zvrhano; ekspr. otresti se pritiska, ko je mera do vrha polna ko ga ni več mogoče prenašati; star. z vrhom polna mera česa zvrhoma; pog. do vrha glave te imam zelo mi presedaš; publ. ta knjiga je na vrhu najbolj branih knjig je najbolj brana; stanovanja na vrhu so najbolj hladna v najvišji etaži, na podstrešju; ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki ◊ alp. vrh del gore, ki leži najvišje in se od drugih delov loči kot posebna celota; anat. pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; etn. vrh del avbe nad čelnikom, oblikovan iz lepenke in
prevlečen z nabrano tkanino; fiz. valovni vrh točka v valu, v kateri je odmik navzgor največji; geom. vrh piramide skupna točka stranskih ploskev piramide; vrh stožca točka, v katero se zoži plašč stožca; lit. vrh del literarnega dela, v katerem se zgodba, dogajanje stopnjuje do največje napetosti; prim. povrhu ♪
- vrh predl., z rodilnikom 1. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa: grad vrh hriba; peljati se na vozu vrh sena; odgrnila je tančico do vrh glave; pogled z vrh gore / nositi vrh obleke plašč; ležati vrh postelje na postelji, ki ni odgrnjena; klobuki, zloženi drug vrh drugega; zvezde vrh neba; pene vrh vode na površini; star. najljubši kraj vrh zemlje na zemlji ∙ ekspr. do vrh glave sem jih sit zelo // za izražanje premikanja na vrh, z vrha: ptica sede na vrh šotora; spustiti se z vrh stolpa 2. za
izražanje položaja nad čim: blato mu je seglo vrh čevljev / obrvi vrh oči 3. za izražanje dodajanja, stopnjevanja: ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje; vrh vse nesreče so jih še okradli / v vezniški rabi bila je lepa, vrh tega pa tudi bogata ♪
- vrháč -a m (á) gozd. odžagani del debla pri vrhu: obsekavati, razžagati vrhače; tanek smrekov vrhač ♪
- vrhàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima velik, izrazit vrh: vrhato drevo ♪
- vŕhati -am nedov. (r̄ ȓ) knjiž. polniti bolj kot do vrha, roba: vrhati jerbase // ekspr. do vrha, roba polniti: vrhati kozarce vŕhan -a -o zvrhan: vrhana skrinja zlata ♪
- vŕhek -hka m (ȓ) redko vršiček: vrhki rastlinic ♪
- vrhhléven -vna -o prid. (ẹ̑) etn. postavljen, zgrajen vrh hleva: vrhhlevni skedenj; vrhhlevna hiša ♪
- vrhkléten -tna -o prid. (ẹ̑) etn. postavljen, zgrajen vrh kleti: vrhkletna hiša ♪
- vrhnják -a m (á) 1. obrt. zgornji mlinski kamen: vrhnjak se vrti in podrsava po spodnjaku; sklepati vrhnjak 2. grad. najvišji vzdolžni element v leseni konstrukciji: vrhnjak in sohe ● nar. pokriti kotel za žganjekuho z vrhnjakom s kapo ♪
- vŕhnje -a s (ȓ) nar. vzhodno smetana: pobrati vrhnje z mleka / debelo vrhnje ♪
- vŕhnji -a -e prid. (ȓ) 1. ki je, leži najvišje: vrhnji gumb na plašču; vrhnja prečka; stati na vrhnji stopnici; vrhnje nadstropje / vrhnja ustnica zgornja ustnica 2. ki je na površini, pri površini: vrhnja plast; rodovitna vrhnja zemlja / vrhnje usnje obutve // ki se nosi nad drugim, na vrhu: vrhnje hlače; odložiti vrhnja oblačila // v zvezi vrhnja stran stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: vrhnja stran usnja / vrhnja stran listov 3. knjiž., v zvezi vrhnja stavba nematerialne, duhovne sestavine česa, ki
temeljijo na materialnih: zbirati materialna sredstva, iz katerih se vzdržuje vrhnja stavba / duhovna, idejna, kulturna vrhnja stavba ● vrhnja plast prebivalstva družbeno najuglednejša ◊ navt. vrhnje jadro vršno jadro; soc. vrhnja stavba družbe organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti ♪
- vŕhnjica -e ž (ȓ) anat. plast celic na površini kože ali sluznice: vrhnjica se lušči, roženi; vrhnjica in usnjica / kožna vrhnjica ♪
- vŕhnjičen -čna -o (ȓ) pridevnik od vrhnjica: vrhnjične celice ♪
- vrholéti -ím nedov. (ẹ́ í) zastar., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek: pojasnilo vrholi v očitkih izdajalstva ♪
- vrholíčiti -im nedov. (í ȋ) zastar., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek: njegova izpoved vrholiči v tej pesmi ♪
- vŕhoma prisl. (ȓ) star. zvrhano: v skrinji je bilo vrhoma srebrnikov; vrhoma natlačena torba ♪
- vrhovàt -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima velik, izrazit vrh; vrhat: vrhovato drevo 2. star. zvrhan: vrhovat jerbas jabolk / nameriti vrhovato mero vrhováto prisl.: vrhovato poln ♪
- vrhováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek: družabno življenje vrhuje v zimskih mesecih ● knjiž. ko je sonce najbolj vrhovalo, ga je zakril oblak ko je bilo sonce najvišje ♪
- vrhovátiti -im nedov. (á ȃ) star. nalagati, kopičiti: vrhovatiti zaboje; oblaki se vrhovatijo okoli gorskih vrhov / vrhovatiti besede ♪
- vrhóvec -vca m (ọ̄) kdor živi na vrhu ali je doma z vrha: kmetije vrhovcev; vrhovci in dolinci ♪
- vrhóven -vna -o prid. (ọ̄) 1. ki je v razvrstitvi glede na oblast, pooblastila na najvišjem mestu: vrhovni organ državne oblasti; vrhovno vodstvo upora / vrhovni komandant; vrhovni poglavar katoliške cerkve papež; ukaz vrhovnega poveljstva / v Sovjetski zvezi Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik // glede na hierarhično stopnjo najvišji: imeti vrhovno oblast; vrhovno nadzorstvo / vrhovna ideja 2. zastar. vrhnji: vrhovna oblačila / vrhovne veje vršne ◊ jur. vrhovno sodišče sodišče najvišje stopnje v republiki ali državi, ki odloča o sodbah nižjih sodišč;
voj. vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije ♪
- vrhovína -e ž (í) gozd. les v obliki drevesnih vrhov: obsekati vrhovino; kup vrhovine ♪
- vrhóvje -a s (ọ̑) ekspr. več vrhov, vrhovi (dreves): zvezde se svetlikajo med vrhovjem dreves / vrhovje gozda ♪
- vrhóvnost -i ž (ọ̄) knjiž. 1. politična neodvisnost, samostojnost; suverenost: spoštovati vrhovnost sosednjih držav; vrhovnost naroda 2. premoč, nadvlada: vrhovnost države nad cerkvijo; v razredni družbi vrhovnost plemstva / človek se je v tisočletjih razvil do svoje vrhovnosti ♪
- vrhóvnosten -tna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na vrhovnost: vrhovnostna oblast nad določenim ozemljem / imeti vrhovnostno funkcijo ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
