Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vrh (233-257)


  1.      lógos  -a m (ọ̑) filoz., v antični filozofiji najvišji red, vrhovna zakonitost sveta ♪
  2.      lokalízem  -zma m (ȋ) 1. nav. slabš. prizadevanje za koristi svojega kraja, pokrajine, ki niso v skladu s koristmi skupnosti: lokalizem v gospodarskem življenju; pojavi lokalizma 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen samo za kak kraj, ožje področje: avtorjevi lokalizmi poživljajo povest; uvajati lokalizme v knjižni jezik; Cankar je uporabil tudi nekaj vrhniških lokalizmov ♪
  3.      lúska  -e ž (ū) nav. mn. 1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske 2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste 3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice ◊ alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati ♪
  4.      májica  -e ž (á) del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majico; majico bo treba oprati; fant v beli, modri majici / majica brez rokavov, z dolgimi rokavi // temu podobno vrhnje oblačilo za h krilu ali hlačam: najraje nosi črtasto majico in hlače; majica z okroglim, ovalnim izrezom / mornarska majica ● publ. rumena majica na etapnem tekmovanju vodeči kolesar ◊ šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar ♪
  5.      management  -a [ménedžment] m (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vodenje podjetja: visoko razvit management // vodilni uslužbenci: vrhovni management ♪
  6.      markácija  -e ž (á) barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove: iskati markacijo; obnoviti obledele markacije; markacije je pokril sneg / planinske markacije // znamenje za označevanje poti, smeri sploh: zatakniti v sneg markacije; označiti tekmovalno progo z markacijami / smučarska markacija drog za označevanje smučarske proge; zimska markacija tri do pet metrov visok drog s smerno puščico ♪
  7.      markírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati: markirati planinsko pot, transverzalo // postavljati, delati znamenja za označevanje poti, smeri sploh: markirati mejo / z odlomljenimi vejami markirati neznano pot; pren. ta dela markirajo njegov umetniški razvoj 2. opremljati z znamenji za razpoznavo: markirati zavarovano govedo; z aluminijevimi lističi markirati ribe za raziskovanje 3. knjiž. ponazarjati, predstavljati, posnemati: sedel je na klopi in markiral občinstvo / gibe le markira jih le nakazuje; pog. drugi delajo, on pa samo markira dela le navidezno ◊ gled. markirati naučeno vlogo nedoživeto ponavljati; markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; voj. markirati sovražnika posnemati sovražnikovo delovanje na vojaških vajah markíran -a -o: markirana riba; markirana steza; pot je dobro markirana; markirano delo ♦ kem. markirane spojine spojine, ki vsebujejo izotope, za zasledovanje molekul določene snovi pri raznih procesih ♪
  8.      maršál  -a m (ȃ) 1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito 2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal ● ekspr. popotni maršal vodja potovanja ◊ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj ♪
  9.      máterin  -a -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na mater: a) materin obraz / materin brat; materini predniki / med počitnicami sem bil na materinem domu b) materino mleko; materino naročje; razvoj otroka v materinem telesu; materine prsi / materina ljubezen; materino srce / materin jezik materni jezik / biti s kom v sorodu po materinem rodu, materini strani 2. knjiž., redko matičen: to sedlo loči vrh od materinega gorovja ● ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere; ekspr. hči je bila čisto materina zelo podobna materi; ekspr. zdi se mi, da sem ljubezen do narave dobil že z materinim mlekom v zgodnjih otroških letih ◊ bot. materina dušica močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi, Thymus; med. materino znamenje prirojena, omejena, navadno pigmentirana sprememba na koži; prisl.: star. po materino skrbi za nas; sam.: materina bo obveljala ♪
  10.      med  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka méd- (ẹ̑) 1. za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z dvema mejnima točkama, ali dosege tega položaja: vložiti rastlino med lista; pes stisne rep med noge; med sosedna vrtova so postavili plot / pot pelje med dva visoka hriba // za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z več mejnimi točkami, ali dosege tega položaja: luna se skrije med oblake; plevel se zaseje med pšenico; pomesti med smeti / preriniti se med gledalce; večkrat pride mednje 2. za izražanje razdeljevanja: razdeliti zemljo med kmete; razdati denar med reveže / narod je razkosan med tri države 3. za izražanje pripadnosti: šteti med najboljše; polh spada med glodavce; uvrstiti koga med prijatelje II. z orodnikom 1. za izražanje stanja v položaju, omejenem z dvema mejnima točkama: sestra stoji med bratoma; potok teče med gozdom in travnikom; ekspr. med nebom in med zemljo / razdalja med točkama; cesta med Ljubljano in Vrhniko / nočne temperature med 5° in 10° C; pren. razmejitev pravic med upravo in delavskim svetom // za izražanje stanja v položaju, omejenem z več mejnimi točkami: hiša stoji med drevjem; pot se vije med njivami; pismo je založeno med papirji; prišlo je novo gradivo, med tem je nekaj zate / petelin se šopiri med kokošmi; bolezen se pojavlja med otroki 2. za izražanje pripadnosti: ta jabolka so med najboljšimi; vsakdo med nami ga pozna; najboljši med njimi; on je zmeraj med prvimi // za izražanje izbora: izbor med sadnimi vrstami; odločati se med mestnim in podeželskim življenjem 3. za izražanje medsebojnega odnosa: med seboj govorijo nemško; otroci se kosajo med seboj; vsi člani kolektiva se tikajo med seboj; pogajanja, sovraštvo med nasprotniki; stiki med državami / delili so si izkupiček med seboj / podobnost, razlika med njim in bratom 4. za izražanje časa, ki ga omejujeta dve točki: otroci med petim in desetim letom; priti na obisk med peto in šesto uro / med prvim in drugim poglavjem povesti je minilo leto // za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo med okupacijo, vojno; zaspati med poukom, vožnjo / med tednom zgodaj vstaja vse dni razen v nedeljo / med pasjimi dnevi je najbolj vroče // za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: med ploskanjem je stopil v dvorano; povedati med glasnim smehom; ekspr. doraščati med trdim kmečkim delom ● premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; pog. šel je med postopače postal je postopač; stopiti med vrata v prostor, ki ga oklepa okvir vrat; med drugim je povedal tudi to zgodbo povedal je razne stvari in to zgodbo; ekspr. ti stojiš med menoj in mojo srečo ti si vzrok, da nisem srečen; pog. nič, ničesar ni bilo med nama nisva imela spora; nisva imela intimnega razmerja; ekspr. med nama (rečeno), všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; stati med vrati v prostoru, ki ga oklepa okvir vrat ◊ šport. med dvema ognjema skupinska otroška igra z žogo; prim. medtem ♪
  11.      meglén  -a -o [mǝg] prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na meglo: a) meglena plast; ekspr.: razgled ovira meglena tančica; iz meglenega jezera, morja se dvigajo gorski vrhovi b) hribi so še megleni; meglena pokrajina / megleno nebo c) pust meglen dan; meglena jesen; megleno podnebje 2. ki se nejasno, nerazločno vidi: megleni obrisi predmetov; pren. megleni obrisi prihodnosti // ekspr. moten, medel, kalen: obraz je imel utrujen, oči meglene / skozi zastrto okno prihaja meglena svetloba 3. ekspr. vsebinsko neopredeljen, neizdelan; nejasen: megleni načrti; imeti o čem meglene pojme; meglena slutnja / politični položaj je meglen // podan tako, da dopušča različno razumevanje, tolmačenje: ali so bili njegovi odgovori namenoma megleni; meglene splošne fraze; besedilo je na nekaterih mestih zelo megleno ● ekspr. niti v megleni prihodnosti ni videti rešitve časovno zelo oddaljeni; ekspr. zgodovina naselitve je še precej meglena neraziskana, nejasna megléno prisl.: megleno si predstavljati, se spominjati / v povedni rabi jutri bo megleno ♪
  12.      meglóvje  -a [mǝg] s (ọ̑) ekspr. megla, megle: iz meglovja so segali samo najvišji vrhovi gor; sivo jesensko meglovje ♪
  13.      mehníca  -e ž (í) nar. 1. medna hruška: v vrhu se je odtrgala tepka .. in se naposled razčesnila pred Žefovimi nogami. Žef se je sklonil, pobral mehnico .. in snedel (C. Kosmač) 2. neodločen, bojazljiv človek: kakšen fant neki, prava mehnica je ♪
  14.      mêja  -e stil. -é ž, rod. mn. mêj in mejá (é) 1. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja: meja poteka, teče po vrhovih gor; označiti mejo; državna, občinska meja / Jugoslavija in Madžarska imata zelo dolgo skupno mejo; prestopiti mejo / ta meja je strateška, utrjena / publ. položaj na meji je napet mejni državi sta na meji pripravljeni za morebiten spopad // črta, ki ločuje, razmejuje zemljišča, parcele: kositi čez mejo; meje po katastrski mapi / soseda se tožita zaradi meje / meje igrišča so slabo označene 2. s prilastkom kar ločuje, razmejuje kaj sploh: jezikovne, pojmovne meje; meja med poezijo in prozo; meja med vzdrževalnimi in obnovitvenimi stroški je bolj ali manj premična / knjiž. meja ločnica 3. mn., publ., s prilastkom področje, območje: država je po vojni razširila svoje meje / z oslabljenim pomenom: Slovenci zunaj meja Jugoslavije v tujini, tujih državah; meje znanja se širijo / pisar. delati, ukrepati v mejah predpisov po predpisih 4. navadno s prilastkom določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa: meja se je premaknila navzdol, navzgor; prekoračiti predpisano starostno mejo / kritična, spodnja meja / določiti meje, v katerih občine predpisujejo višino prispevkov / poslovati na meji rentabilnosti komaj še rentabilno 5. nezoran, travnat del med njivami: sosed je tudi letos preoral mejo; na mejah je nakosil za kopico sena 6. navadno v zvezi živa meja vrsta strnjeno nasajenega nizkega grmičevja, navadno za ograditev, razmejitev: negovati, zasaditi živo mejo; drenova, gabrova živa meja ● odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; ekspr. vsaka stvar ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; ekspr. brez meje razpravljajo, ne naredijo pa nič zelo veliko, dolgo razpravljajo; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo pošten; to je res le do določene, neke meje le deloma, delno; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino ◊ fiz. meja elastičnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa; geogr. datumska meja na kateri se spremeni datum za en dan; zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozd. drevesna meja nadmorska višina, do katere še raste drevje; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919 ♪
  15.      mekínast  -a -o prid. (í) med. ki ima zelo drobne delčke poroženele povrhnjice: mekinasta koža ♪
  16.      mél  -í ž, daj., mest. ed. méli tudi mêli (ẹ̑) 1. droben pesek, razpadli delci kamnin: na kamnitih ploščah se je nabrala drobna, bela mel; vse pobočje je pokrivala sipka mel // melišče: steza drži čez meli / v meleh pod vrhovi je še sneg; zagledal ga je visoko v meleh 2. zastar. drobir: mel iz barja / lesena mel ♪
  17.      méra  -e ž (ẹ́) 1. navadno s prilastkom enota za merjenje: določiti, raziskovati mere; opustiti stare mere / funt, jard in druge angleške mere; časovne, dolžinske, utežne mere // nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: spili so že tri mere vina 2. priprava, predmet za merjenje: kontrolirati, popravljati mere; mednarodni urad za mere in uteži / za mero bomo vzeli tole palico 3. nav. mn., navadno s prilastkom razsežnost, zlasti dolžina, širina, višina, debelina: obleka ne ustreza mojim meram; telesne mere; standardne mere fotografije, igrišča; mere izdelkov, mize / ima mere za vojaka / pog. vzeti mero ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa; pog. iti k meri h krojaču, čevljarju, da ugotovi, določi razsežnosti telesnih delov za izdelavo obleke, obutve; konfekcija in obleke po meri obleke, narejene za določeno osebo; pren. notranje mere človeškega duha 4. s prilastkom določena, ustrezna količina kake snovi, tekočine: krompirja mu je vedno dal dobro mero; pičla, zvrhana mera; ekspr. spili so ga že pošteno mero // publ., z oslabljenim pomenom obseg, stopnja česa sploh: od nje ni pričakoval tolike mere cinizma tolikega cinizma; dobil je najvišjo možno mero kazni najvišjo možno kazen; to trdi s polno mero odgovornosti z vso odgovornostjo 5. dopustna količina, stopnja česa: v vsaki stvari je potrebna mera; pri pitju ne pozna mere; v ugovarjanju je prekoračil mero / jedo brez mere pretirano dosti; do te mere je stvar sprejemljiva v taki obliki, stopnji; proizvodnja narašča v predpisanih merah // v zvezi čez mero, nad mero izraža preveliko, nesprejemljivo količino, stopnjo česa: bilo je vsega čez mero / izpil je kozarček ali dva čez mero / čez mero se razburjati preveč; ekspr. nad mero je nesramen zelo 6. publ., v prislovni rabi, s prilastkom izraža omejitev, kot jo določa prilastek: ugotoviti, v kolikšni meri podatki ustrezajo resnici; prostori so v polni meri izkoriščeni popolnoma, v celoti; problemi so v precejšnji, zadovoljivi meri rešeni; to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno / zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero / to je le do določene, neke mere res deloma, delno 7. pisar., s prilastkom dejanje, ukrep: v takem položaju so opravičljive izredne mere; agrotehnične, varnostne mere 8. lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu; metrum: mera, zareza in druga vprašanja metrike / daktilska, trohejska mera ● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; star. dati koga pod mero pregledati ga (na naboru), če ustreza za vojsko predpisanim meram, pogojem; ekspr. on hoče krojiti svet po svoji meri po svojih idejah, predstavah; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. ima zvrhano mero križev in težav zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero talenta zelo je talentiran; ekspr. on ni človek vsakdanje mere ni vsakdanji, povprečen človek ◊ ekon. mera presežne vrednosti razmerje med delavčevim neplačanim in plačanim delom; fin. diskontna ali eskontna mera v odstotkih izražen odbitek pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične; obrestna mera v odstotkih izražen dohodek od posojenega kapitala ali v odstotkih izraženo plačilo zanj; profitna mera v kapitalistični ekonomiki v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; mat. dolžinska mera enota za merjenje razdalje med dvema točkama; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; strojn. notranja mera razdalja med dvema vzporednima ravninama, med katerima je v predmetu prazen prostor ♪
  18.      mérnik  -a m (ẹ̑) v kmečkem okolju prostorninska mera za žito, približno 30 l: pridelal je petdeset mernikov pšenice / meriti na mernike / polja ima samo za nekaj mernikov posevka // večja lesena posoda z ročajema ob straneh za to mero: napolniti mernik; mernik je prazen ● bibl. ne postavljajte luči pod mernik ne skrivajte dobrih idej, lastnosti pred javnostjo; star. zvrhan mernik smeha zelo veliko; star. imeti denarja na mernike zelo veliko ♪
  19.      mešíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od meh: polšji mešiček / mešiček soli, vina 2. kar je po obliki temu podobno: v notranjem ušesu sta dva kožnata mešička; jajčeca so skrita v belkastih mešičkih / uničevanje mešičkov borovega prelca zapredkov, kokonov ♦ anat. dlačni, lasni mešiček v povrhnjici, v katerem je dlačni, lasni koren; jajčni mešiček del jajčnika z jajčecem v notranjosti; solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; bot. mešiček iz enega plodnega lista nastali mnogosemenski suhi plod; pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz pelodnega zrna do semenske zasnove; zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo; čeb. semenski mešiček organ matice, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice // nabreklina spodnje veke zaradi nabiranja tekočine: pod očmi je imela mlahave mešičke 3. zastar. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: razvezal je mešiček s cekini 4. navadno v zvezi ušesni mešiček mehki spodnji del uhlja; (ušesna) mečica: uhani v ušesnih mešičkih ♪
  20.      metéljka  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko lucerna: sejati meteljko ◊ bot. rastlina s pri vrhu nazobčanimi listi in rumenimi ali modro vijoličastimi cveti, Medicago ♪
  21.      mêtlica  tudi metlíca -e ž (é; í) 1. manjšalnica od metla: očistiti preprogo z metlico; metlica za stranišče ♦ muz. metlici podobna priprava za udarjanje, igranje na boben 2. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane: kupila je zajemalko, metlico in kuhalnico / metlica za sneg 3. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela metlice; z metlic se je osipal cvetni prah 4. nav. mn., žarg., avt. priprava za brisanje avtomobilskih stekel; brisalec ♪
  22.      mikástiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. (močno) tepsti, pretepati: še kot otrok je mikastil svoje vrstnike; kadar je pijan, mikasti ženo in otroke; ruvala sta kole in se na vso moč mikastila z njimi / mikastil je po vratih, pa se ni nihče oglasil močno udarjal, tolkel; pren. veter mikasti vrhove dreves 2. tresti, stresati, premikati: klicala in mikastila ga je, dokler se ni prebudil 3. redko mučiti, zlasti duševno: tujec je obenem mikal in mikastil njeno bojazljivo srce / učitelj je mikastil učenca, zakaj ne prihaja redno v šolo ♪
  23.      milovíden  -dna -o prid. (í ȋ) zastar. ljubek: milovidni metuljčki so obletavali cvetlice / z vrha je prav miloviden razgled ♪
  24.      mláj 2 -a m (á) visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras: sredi vasi, pred vhodom v hišo stoji mlaj; postavljati mlaje za praznik; okrašen, visok mlaj; na vrhu mlaja vihra zastava ♪
  25.      mnogokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima mnogo kotov: v vrhnji plasti so zrnca mnogokotna, v spodnji pa okrogla ♦ arhit. mnogokotna apsida ♪

   108 133 158 183 208 233 258 283 308 333  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA