Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vrednostni papirji (6)

1.      depó  -ja m (ọ̑) prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba: arhivski, muzejski depo; depo hrane, rezervne opreme, premoga // v tem prostoru shranjeni predmeti: vrednost celotnega depoja / bančni depo banki v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog ◊ voj. depo vojnih ladij pristanišče za vojne ladje, ki so v rezervi ali v popravilu ♪
2.      depozít  -a m (ȋ) 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga: denarni, devizni depozit; število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata; vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit denar ali blago, ki ga vzame carinski organ v hrambo ◊ jur. sodni depozit denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti ♪
3.      efékti  -ov m mn. (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki dolgoročni vrednostni papirji, ki so lahko predmet borznih kupčij ♪
4.      kotírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. označevati s kotami: kotirati načrt 2. nepreh. imeti določeno tržno ceno: delnice nizko, visoko kotirajo; pren., knjiž. njegove slike visoko kotirajo // v kapitalistični ekonomiki imeti možnost trgovanja na borzi: ta delnica lahko kotira kotíran -a -o: kotirani vrednostni papirji; kotirana risba ♦ geom. kotirana projekcija ♪
5.      pològ  in pôlog -óga m (ȍ ọ́; ó ọ́) 1. denarni znesek, ki ga je treba (začasno) dati, izročiti komu, da se dobi posojilo, določena pravica: nakazati banki polog; polog za nakup stanovanja na kredit / garancijski polog 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti; depozit: zlorabiti izročene pologe / bančni polog bančni depo ♦ jur. sodni polog denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti; sodni depozit 3. glagolnik od položiti 5: polog dnevnega iztržka; dvigi in pologi 4. nar. zahodno položen, nekoliko nagnjen svet: na pologu stoji koča; travnat, zasnežen polog / steči po pologu griča ♪
6.      vrédnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vrednost: vrednostna merila / vrednostno razmerje; vrednostno razvrščanje / vrednostni relativizem ◊ ekon. vrednostna cena cena, ki ustreza blagovni vrednosti; fin. vrednostni papir listina, s katero lahko imetnik uveljavlja na njej zapisane pravice do kake lastnine; vrednostni papir na ime vrednostni papir z navedenim, določenim imenom upravičenca; ptt vrednostni paket v domačem prometu paket z navedeno vrednostjo nad določeno vsoto, v mednarodnem prometu z navedeno vrednostjo neglede na vsoto; vrednostno pismo zaprta knjižena pošiljka z označeno vrednostjo, v kateri so denar, vrednostni papirji vrédnostno prisl.: vrednostno opredeliti; vrednostno pozitiven ♪