Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vred (6-30)

6.      vrednôta  -e ž (ó) čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost: doživljati, ohranjati, priznavati vrednote; družbene, osebne vrednote; estetske, moralne vrednote; ljubezen, resnica, svoboda in druge vrednote ♪
7.      vrednôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na vrednoto: vrednotne značilnosti / uvrstiti prijateljstvo visoko na vrednotni lestvici lestvici vrednot / vrednotna merila vrednostna merila ♪
8.      vrednôtenje  -a s (ȏ) glagolnik od vrednotiti: vrednotenje likovnega, literarnega dela; kritično vrednotenje znanstvenih razprav; merila za vrednotenje česa / estetsko, moralno vrednotenje; stilno vrednotenje besed / vrednotenje delovnih mest / knjiž. vrednotenje dogodkov presoja / visoko vrednotenje človeka ♪
9.      vrednôtenjski  -a -o prid. (ȏ) nanašajoč se na vrednotenje: vrednotenjsko stališče / vrednotenjska merila ♪
10.      vrednôtiti  -im nedov. (ō ȏ) določati, ugotavljati vrednost, pomen, kakovost česa: vrednotiti literarno, znanstveno delo; kritično, strogo vrednotiti; vrednotiti z določenega stališča / vrednotiti delovna mesta / knjiž. vrednotiti dokaze presojati // priznavati komu, čemu vrednost, pomembnost: visoko vrednotiti izobrazbo, sliko vrednôten -a -o: pravilno vrednoteno delo ♪
11.      vrednôtnica  -e ž (ȏ) fin. 1. listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev: tiskati vrednotnice; kolki, znamke in druge vrednotnice 2. vrednostni papir: razveljavitev vrednotnic ◊ jur. taksna vrednotnica s katero se plača taksa; ptt poštna vrednotnica določen listek, kartonček, obrazec, ki se prodaja na pošti ♪
12.      častivréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden časti, spoštovanja: pošten in častivreden človek ♪
13.      častivrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost častivrednega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove častivrednosti / družina je znana po svoji častivrednosti ♪
14.      enakovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) po vrednosti enak drugemu: prevod ni enakovreden izvirniku; vidva sta si enakovredna; nogometna igra je bila enakovredna le prvih petnajst minut; ta šola je enakovredna z drugimi strokovnimi šolami; soseda ima za sebi enakovrednega / križišče enakovrednih cest cest iste kategorije enakovrédno prisl.: na turnirju sta se prvo polovico kola borila enakovredno; sam.: vrni mi to ali pa mi daj kaj enakovrednega ♪
15.      enakovrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost enakovrednega: enakovrednost prevoda in izvirnika / prizadeta je bila njegova zavest človeške enakovrednosti; načelo nacionalne enakovrednosti in enakopravnosti ♪
16.      hvalevréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden hvale, priznanja: hvalevreden namen; storil je hvalevredno dejanje / zastar. otrok je zaradi svoje pridnosti res hvalevreden vreden hvale, pohvale ♪
17.      istovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. enakovreden, ekvivalenten: istovredne stvari / istovredna izraza, pojma ♪
18.      malovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka ♪
19.      malovrédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. malovreden človek: ne verjemi temu malovrednežu ♪
20.      malovrédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: spoznati se z malovrednico ♪
21.      malovrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost malovrednega: malovrednost del, ki jih ta kritika obravnava / padel je na dno malovrednosti in malopridnosti ♪
22.      mànjvréden  -dna -o prid. (ȁ-ẹ́ ȁ-ẹ̄) 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti: čutil se je manjvrednega; nacisti so imeli nekatere rase za manjvredne 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: manjvreden les; manjvredna kovina / manjvredna literatura ♦ metal. manjvredno gorivo gorivo, ki ima nizko kalorično vrednost; sam.: bil je mnenja, da je ročno delo nekaj manjvrednega ♪
23.      mànjvrédnost  -i ž (ȁ-ẹ́) stanje, lastnost manjvrednega: trpeti zaradi svoje manjvrednosti; konstitucionalna manjvrednost; muči ga občutje duševne manjvrednosti; strah pred manjvrednostjo / kompleks manjvrednosti ali občutek manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti / manjvrednost tega lesa ♪
24.      mànjvrédnosten  -tna -o prid. (ȁ-ẹ́) nanašajoč se na manjvrednost: manjvrednostna zavest / manjvrednostni kompleks ali manjvrednostni občutek pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti ♪
25.      nàdvrédnost  -i ž (ȁ-ẹ́) 1. knjiž. večja vrednost, večvrednost: dokazovati nadvrednost česa 2. ekon. presežna vrednost: prilaščati si nadvrednost skupnega dela ♪
26.      nèenakovréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni enakovreden: neenakovreden izraz; biti v neenakovrednem položaju; neenakovredna tekmeca ♪
27.      nèvréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr., z rodilnikom ki ni vreden, ki ne zasluži česa: biti nevreden ljubezni, občudovanja, svobode, zaupanja / stvar je omembe nevredna ♦ jur. dedno nevredni dedič dedič, ki se mu zaradi nepravilnega ravnanja odreka sposobnost za dedovanje // malovreden, ničvreden: izdajati nevredna literarna dela // ki ni v skladu s čim, ki čemu ne ustreza: to je inteligenta nevredno dejanje, ravnanje; človeka nevredno življenje nèvrédno prislov od nevreden: nevredno prejemati dobrote // knjiž., v povedni rabi izraža neupravičenost, neprimernost: nevredno se je jeziti zaradi tega; sam., zastar.: po nevrednem doseči kaj nezasluženo; po nevrednem nosi uniformo neupravičeno ♪
28.      nevréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. malovreden, ničvreden: nevredni ljudje so to ♪
29.      nevrédnež  -a m (ẹ̑) star. malovreden, ničvreden človek: spraševala se je, kako je mogla ljubiti takega nevredneža; shajal se je z nevredneži in pijanci ♪
30.      nevrédnica  -e ž (ẹ̑) star. malovredna, ničvredna ženska: veliko hudega jim je storila ta nevrednica ♪

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206