Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vred (1.331-1.355)


  1.      talón  -a m (ọ̑) 1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi: kupiti, vzeti karto iz talona / igra brez talona 2. fin. del vrednostnega papirja, ki obsega kupone: zamenjati talon // del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku, čekovni odrezek ♪
  2.      tánek  -nka -o tudi tènek tudi tenák tènka -o in -ó [druga oblika tǝn] prid., tánjši (á; ǝ̀ ȃ ǝ̀) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost, ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena; tanka plast ledu; tanka tkanina / proti robovom tanjše leče / tanka bluza iz tanke tkanine; tanke nogavice // ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: tanka nit, palica, veja, žica; plesti s pol številke tanjšimi pletilkami; tanko deblo; tanek kot las / tanki prsti; tanek vrat / tanek curek krvi; tanek steber dima / tanka črta; tanke obrvi, ustnice 2. ekspr. vitek, suh: visok tanek človek; tanko dekle; tanek kot prekla / bila je tanka čez pas 3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev; oster: tanek sluh, vid, voh / tanko uho 4. knjiž. izostren, prefinjen: imeti tanek čut za lepoto, pravičnost; s tankim posluhom predstaviti literarno delo / tanek humor 5. ekspr. (tonsko) visok: govoriti, peti s tankim glasom; tanek jok, smeh; tanko cingljanje 6. ekspr. prosojen, rahel: tanka megla; tanka večerna zarja / skozi okno je prihajala tanka svetloba 7. knjiž. natančen, podroben: ta stvar je vredna tankega premisleka; tanjša raziskava je pokazala, da to ni res ● ekspr. rezati komu tanek kruh dajati mu malo sredstev za življenje; pog. ima tanek nos zelo bistro, pravilno predvideva; knjiž. tanek smehljaj komaj opazen, zaznaven; ekspr. zunaj brije tanek veter oster, zelo mrzel; ekspr. ta človek ima tanke živce je zelo občutljiv, razdražljiv; ekspr. imeti tanko denarnico malo denarja; nar. tanka kava ne močna; knjiž. človek tankih misli pronicljiv, prodoren; ekspr. tanka plast izobražencev majhno število; knjiž. človek tanke vesti tankovesten; knjiž., ekspr. bil je tankega zdravja slabega, rahlega ◊ anat. tanka povrhnjica; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; biol. tanka kutikula; kozm. tanka koža koža s tanko povrhnjico in občutljiva na zunanje dražljaje tánko tudi tenkó prisl.: tanko govoriti, peti; tanko zapiskati; tanko narezane rezine / knjiž.: tanko je premislil vsako besedo, preden je spregovoril temeljito; tanko prisluhniti komu zelo pazljivo ● ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah tánki tudi tènki -a -o sam.: knjiž. tanka brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter; ekspr. tanka mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. na tankem je z denarjem ima malo denarja; na tanko tudi na tenko ekspr. gre mu na tanko slabo; razvaljati testo na tanko tanko; na tanko se zasmejati; prim. natanko ♪
  3.      tavtologíja  -e ž (ȋ) 1. lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje: uporabljati tavtologije; stilna vrednost tavtologij; navesti za primer tavtologijo: globoko seči do srca 2. filoz. sodba, v kateri ima predikat isti pomen kot subjekt: osnovna načela logike so tavtologije ♪
  4.      tečáj  -a m (ȃ) 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: namazati tečaj; sneti s tečajev; ekspr. ob eksploziji so vrata skočila s tečajev; natakniti okno, vrata na tečaje / vrata so se stresla v tečajih 2. geogr. točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os: poldnevniki segajo od tečaja do tečaja; sploščenost zemlje ob tečajih; južni, severni tečaj / zemeljski tečaj 3. skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost: obiskovati, prirediti tečaj / vpisati se v tečaj / nadaljevalni, večerni, začetni tečaj; plavalni, strojepisni tečaj; tečaj angleščine; tečaj za vaditelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev: spremeniti, zvišati tečaj; menjati dolarje po uradnem tečaju; tečaj marke raste / drseči tečaj nihanje tečajev deviz in valut zaradi ponudbe in povpraševanja na trgu; emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; obračunski tečaj za obračunavanje tujih valut na osnovi vrednosti določene valute / devizni tečaj ● bibl. tečaj dolžinska mera, približno 200 m; stadij; zastar. učiteljišče je imelo štiri tečaje letnike; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. premikati svet v tečajih zelo spreminjati razmere na svetu; zastar. tečaj časopisa, revije letnik; tečaj gugalnega konjička, zibelke polkrožna deska, letev, ki omogoča zibanje; nar. mlin na tri tečaje kamne ◊ astr. nebesni tečaj točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; severni nebesni tečaj; ekon. borzni tečaj na borzi ugotovljena cena; paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto; geogr. tečaj mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji; strojn. tečaj del gredi, ki je v ležaju; šol. dopisni tečaj; intenzivni tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem ♪
  5.      tečájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tečaj: tečajna vrata / knjiž., redko tečajni led polarni led / tečajna lista; tečajna razlika sprememba vrednosti deviznega dolga ali terjatve, izražene v domači valuti, zaradi spremenjenega deviznega tečaja ◊ šol. višji tečajni izpit nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli ♪
  6.      tehnicíst  -a m (ȋ) nav. slabš. kdor pretirano uporablja, vrednoti tehnične dosežke, pripomočke: njegovo ravnanje kaže, da je ozek tehnicist // kdor daje prednost tehnični strani umetniškega dela pred vsebinsko, duhovno: ta slikar je tehnicist; tehnicisti in artisti ♪
  7.      tehnicízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. pretirano uporabljanje, vrednotenje tehničnih dosežkov, pripomočkov: nasprotovati tehnicizmu; krepitev tehnicizma / tehnicizem spreminja ljudi v robote // dajanje prednosti tehnični strani umetniškega dela pred vsebinsko, duhovno: pisatelj, slikar je zašel v tehnicizem / stilistični tehnicizem ♪
  8.      tehnizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. opremljati s tehničnimi pripomočki: tehnizirati vojaške enote; svet se tehnizira / tehnizirati gradnjo, poljedelstvo 2. usmerjati k pretiranemu uporabljanju, vrednotenju tehničnih dosežkov, pripomočkov: tehnizirati ljudi / tehnizirati življenje tehnizíran -a -o: tehnizirana družba ♪
  9.      téhten  -tna -o prid., téhtnejši (ẹ́) 1. ki ima velik pomen, veliko vrednost: tehten članek, prispevek; sporočilo je tehtno / tehtna odločitev; njegova beseda je tehtna / tehten sodelavec, ustvarjalec / kulturno, politično tehtno središče pomembno // ki izraža, kaže, da se čemu pripisuje tak pomen, taka vrednost: spregovoriti s tehtnim glasom; njegove kretnje so umirjene in tehtne 2. ki je zaradi pomembnosti določene stvari vreden upoštevanja: tehten dokaz, razlog; izostati zaradi tehtnega vzroka ● star. ujeti veliko tehtnih polhov težkih téhtno prisl.: tehtno govoriti ♪
  10.      tékmec  -a [mǝc] m (ẹ̑) 1. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: prehiteti, premagati tekmeca; zaostajati za tekmeci; enakovredni, nevarni tekmeci; tekmeci za prvo mesto, nagrado / tekmeci na volitvah, pri volitvah; tekmeca v ljubezni / trgovski tekmeci trgovski konkurenti 2. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom biti mu enakovreden: biti, postati komu tekmec; na tekmovanju, v znanju ni imel tekmeca / ekspr. novo vozilo ima precej tekmecev / podjetje ima v novi tovarni močnega tekmeca konkurenta ♪
  11.      teleméter  -tra m (ẹ̄) fot. priprava za merjenje razdalje, oddaljenosti; daljinomer: izmeriti razdaljo s telemetrom; kamera s telemetrom ◊ teh. naprava za pošiljanje podatkov o izmerjenih vrednostih na daljavo ♪
  12.      têmeljen  -jna -o prid. (é) 1. nanašajoč se na temelj, nosilni del: temeljni kamen; temeljna plošča / temeljni jarek 2. ki predstavlja, določa temelj, osnovo česa: temeljni program organizacije; temeljna načela / temeljne raziskave 3. ki izhaja iz temeljev obstoja: temeljne pravice človeka, države 4. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: temeljni pojmi; temeljne značilnosti 5. ki je po pomembnosti na prvem mestu: temeljna gibala razvoja / temeljni vzrok glavni vzrok 6. teh. ki je v določenem postopku prvi: temeljni premaz; temeljna barva ● ekspr. temeljni kamen kar je temelj, osnova česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo ◊ ekon. temeljna banka do 1989 samostojna samoupravna banka, ki jo lahko ustanovi temeljna organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba razen družbenopolitične skupnosti; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki v delovnem procesu tvori določeno celoto in ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; jur. temeljni prometni davek davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, namenjen za urejanje trga, socialno politiko in pridobivanje denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti; temeljno sodišče do 1977 sodišče prve stopnje; teh. temeljni vijak vijak za pritrjevanje strojev, naprav na podlago; tekst. temeljna tkanina tkanina, na katero se veže vzorčna tkanina; sam.: odkrivati temeljno ♪
  13.      teptáti  -ám [tudi tǝp] nedov. (á ȃ) 1. s hojo, udarci nog a) delati kaj trdo, sprijeto: teptati ilovico, sneg / teptati s smučmi b) delati, urejati: teptati pot, smučišče c) tlačiti, stiskati: teptati repo, zelje / teptati grozdje v kadi / teptati proso meti 2. s hojo, udarci nog a) pritiskati k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: teptati rože, travo; konji so teptali žito b) povzročati komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so teptali ranjene vojake / ekspr. vojaki na konjih so teptali pešce v tla 3. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: nikoli nas ne bodo več teptali tujci / teptati domovino 4. ekspr. povzročati, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: teptati srečo, ljubezen koga / teptati človeško dostojanstvo // kršiti, prelamljati: teptati obljube, zakone ● evfem. ne bo več dolgo trave teptal ne bo več dolgo živel; ekspr. od jeze teptati z nogami z nogami tolči, udarjati ob tla teptajóč -a -e: padle vojake teptajoči konji teptán -a -o: teptane pravice; smučišča so redno teptana ♪
  14.      téža  -e ž (ẹ́) 1. lastnost česa, ki se kaže s pritiskanjem na podlago, z odporom pri dvigu: snov ima prostornino in težo; teža stvari se z oddaljenostjo od zemlje spreminja; počutila se je kakor brez teže // velikost te lastnosti: določiti, ugotoviti težo pošiljke s tehtanjem; kontrolirati težo živali med pitanjem; otrok ima za svojo starost pravo, preveliko, ustrezno težo; podatki o velikosti in teži / zelo pazi na svojo težo da ima ustrezno težo; živina izgublja težo, neprav. na teži hujša, postaja lažja / kovčka zaradi teže ni mogel premakniti / bruto teža skupna teža blaga in embalaže; čista ali neto teža v katero ni všteta teža embalaže // pritisk na kaj zaradi te lastnosti: junca sta začutila težo jarma; veje so se pripogibale pod težo plodov; prenesti težo telesa na eno nogo / z vso težo se je naslonil nanj // kar zaradi te lastnosti pritiska na kaj: drevo ni moglo nositi teže, in se je zlomilo; pazil je, da je bilo največ teže na zadnjem delu čolna; pren. ni zmogel teže, ki mu jo je naložilo življenje 2. neprijeten telesni ali duševni občutek kot ob veliki obremenitvi: noge mu je hromila čudna teža / v želodcu je čutil težo / ni se mogel znebiti teže zaradi zločina občutka krivde, odgovornosti 3. težavnost: na dohodek vpliva teža dela; teža vzpona na goro / močno občuti težo učiteljskega poklica / lajšati komu težo življenja / teža molka, samote neprijetnost, mučnost // z oslabljenim pomenom, s prilastkom poudarja pomen, kot ga izraža prilastek: teža skrbi mu drsi z ramen; nositi vso težo odgovornosti za negativne posledice vso odgovornost 4. velikost, stopnja zlasti glede na posledice: ugotoviti težo poškodbe / teža postopka, žalitve / opozoriti na težo problema pomembnost, velikost; ekspr. rada ga ima z vso težo svoje ljubezni močjo, silovitostjo 5. največji, najpomembnejši del dela, odgovornosti, skrbi pri čem: na četo je padla teža napada; glavni igralec nosi vso težo uprizoritve / teža festivala je na klasični glasbi težišče; prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve odgovornost zanjo 6. publ. vrednost, tehtnost: njegove ugotovitve nimajo teže; ti podatki dajejo publikaciji težo; taki dokazi so brez teže / pripisovati, prisojati čemu preveliko težo pomen; prizadevajo si, da bi dobili primerno težo v mednarodni politiki ugled, veljavo; njegov zagovor ni vzdržal teže dokazov prepričljivosti, trdnosti 7. zastar. težava: pozabiti na reve in teže / s težo je skočil čez plot ● ekspr. ne čuti več teže telesa telesne težave ga ne obremenjujejo več; publ. politik v njem je dobival vse večjo težo vedno več se je ukvarjal s politiko; nositi glavno težo dela opravljati največji, najtežji del dela; nesreča ji z vso težo leži na duši jo močno prizadeva; z vso težo je padel na tla z močnim udarcem, sunkom; evfem. rešil se je zemeljske teže umrl je; ekspr. nase je vzel težo njegovega dejanja prevzel je odgovornost, krivdo zanj; ekspr. vreči težo dneva z ramen prenehati misliti na težave v preteklem dnevu; publ. pod težo razmer je moral zapustiti domovino zaradi razmer; bibl. dovolj je dnevu lastna teža vsak dan prinaša toliko skrbi, težav, da se človek ne sme obremenjevati še s skrbmi za prihodnost ◊ agr. hektolitrska teža žita teža stotih litrov žita; klavna teža teža zaklane živali; živa teža teža žive živali; fiz. teža sila, s katero zemlja privlači telo; specifična teža teža 1 m3 snovi; grad. koristna teža ki jo nosilni gradbeni element lahko nosi poleg stalne teže; jur. teža kaznivega dejanja; kem. atomska teža atomska masa; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila; dopustna skupna teža vozila teža, ki jo tehnično zmore vozilo; žel. adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir ♪
  15.      tisočák  -a m (á) 1. vrednost tisoč denarnih enot: porabili so pet tisočakov // bankovec v tej vrednosti: zmenjati tisočak 2. žarg. tisoč metrov visoka gora: izlet na najbližji tisočak ♪
  16.      tísočdínarski  -a -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima vrednost tisoč dinarjev: tisočdinarski bankovec ♪
  17.      tisočíca  -e ž (í) mat. vrednost znaka desetiške številke pred stotico: stotice in tisočice ♪
  18.      tláčiti  -im, in tlačíti in tláčiti -im nedov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. povzročati, da kaj zaradi pritiska a) zavzema manjši prostor: tlačiti seno na vozu; tlačiti zelje / tlačiti ilovico z nogami b) spreminja prvotno obliko, položaj: ne tlači klobuka; s hojo, valjanjem tlačiti travo // povzročati, da se kaj mehkega zaradi pritiska stisne, razleze: tlačiti grozdje, sadje; tlačiti kuhan krompir, peso za prašiče 2. s prislovnim določilom s silo dajati, spravljati kaj v kaj, navadno brez reda: tlačiti perje, volno v blazino; tlačiti obleko v nahrbtnik; ded si je tlačil tobak v pipo / tlačiti si srajco za hlače / ekspr.: tlačiti knjige na polico, v torbo; skrivaj si je tlačil orehe v žepe; pren. tlačiti znanje v glavo // ekspr. hitro, veliko jesti: tlačiti hrano vase; tlačiti se z žganci / tlačiti si kruh v usta 3. ekspr. povzročati, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: jetnike so tlačili v klet; vsi so se tlačili v dvorano / tlačili smo se skozi ozka vrata / ob tej uri se v avtobusu vedno tlačimo gnetemo, prerivamo 4. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: oblast je tlačila kmete; narodno, politično tlačiti 5. ekspr. preprečevati razvoj, pojavljanje česa: tlačiti dvom, jezo, strah / tlačiti jok, solze / tlačiti upor 6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen stanja, kot ga določa samostalnik: tlači ga naduha; tlačila jih je revščina; tlači jo samota, skrb / ponoči jo je zopet tlačila mora; nesreča mu je tlačila srce ● evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. ni vreden, da zemljo tlači slab, ničvreden je; ekspr. revež je, odkar zemljo tlači odkar živi; ekspr. te razmere so ga tlačile k tlom ga delale nerazpoloženega, žalostnega; ekspr. vse tlači v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi ◊ teh. s tlačilko dvigovati tlak tekočine, plina tlačèč -éča -e: otresti se tlačečega občutka tesnobe tláčen -a -o: braniti tlačeno pravico; zatirano in tlačeno ljudstvo; sam.: upor izkoriščanih in tlačenih ♪
  19.      tobák  -a m (ȃ) 1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak 2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje: kaditi, njuhati, žvečiti tobak; natlačiti pipo s tobakom; klobasa, ščepec tobaka; kupiti zavojček tobaka; duh po tobaku / ekspr. prepovedali so mu tobak kajenje; prodajalec tobaka tobačnih izdelkov ● zastar. piti tobak kaditi; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil; ekspr. to ni vredno pipe tobaka to je vredno zelo malo, nič ◊ bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; navadni tobak kulturna rastlina z velikimi listi in rdečimi cveti v latu, Nicotiana tabacum; kem. fermentacija tobaka ♪
  20.      tóčka  -e ž (ọ̑) 1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: določiti točko, v kateri bo kaj obešeno, podprto; lističi te rastline izhajajo vsi iz ene točke; izhodiščna točka na merilni lestvici; oporne točke pri plezanju; razdalja med skrajnima točkama // majhno, navadno okroglo mesto na površini česa, narejeno s pritiskom, z dotikom česa ostrega: narisati, vtisniti točko; potegniti črto od točke do točke; označiti vzorec s točkami / napaka leče, da upodobi črtico kot točko; sliko je sestavil iz samih barvnih točk 2. geom. osnovni element premic, daljic, ravnin: točka leži na premici; razdalja od točke A do točke B; točka grafa; točka, v kateri se sekata premici; izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu; določiti lego točke v ravnini / diametralni točki ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera; prebodna točka v kateri premica seka ravnino ali črto; realna točka katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; robna, stična točka; niz točk množica točk na črti 3. manjši del prostora, mesto v prostoru, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: dosegli so točko, od koder se je videlo mesto; s tem orožjem lahko dosežejo vsako točko na zemlji; zazrl se je v točko pred seboj; premikati se proti določeni točki; zemljepisna širina in dolžina točke, na kateri je ladja // navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo: vas je na dobri točki; izhodiščna točka za vzpon na goro; izletniška, razgledna, turistična točka / bombe so vrgli na najbolj občutljive sovražnikove točke na kraje, kjer so mu prizadeli največ škode 4. navadno s prilastkom del potekanja, trajanja kakega pojava, dogajanja, ko to doseže stanje, vrednost, kot ju nakazuje določilo: prišli so do točke, ko se temu vprašanju niso mogli več ogniti; naraščanje reke je doseglo kritično točko / točka vrenja vrelišče // publ., v zvezi mrtva točka stanje, ko kaj ne napreduje, se ne razvija: priti pri delu do mrtve točke; vprašanje razorožitve se ne gane, se ne premakne z mrtve točke; gradnja objektov je na mrtvi točki / žarg., šport. mrtva točka stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen; kriza 5. navadno s prilastkom dejstvo, ki določa, opredeljuje kak pojav, kako celoto tako, kot nakazuje določilo: bistvene, temeljne točke v strukturi izobraževanja; oporna točka domneve; knjiž. odkriti točke, ob katerih se dogajanje drame lomi // v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: iskati, najti stične točke; to je edina stična točka med njimi; stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: razmere v zdravstvu so naša boleča točka; pogostni izostanki so glavna boleča točka v kolektivu 6. vsak od vsebinsko zaključenih delov a) kakega besedila, označen navadno s številko: točka 3 potrebuje razlago; išči pod točko c / sestaviti resolucijo po točkah; dopolnilo k točki 2 zakona b) dnevnega reda sestanka, zborovanja: določili so točke, o katerih bodo razpravljali na zboru; prva točka dnevnega reda / preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja; publ. to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki c) sporeda kake prireditve: napovedati točke na prireditvi; akrobati so naštudirali novo točko; pevska, plesna, solistična točka 7. s številko izražena enota za merjenje, vrednotenje dosežkov na kakem področju: tekmec je dobil točko več; boriti se za točke; ocenjevati s točkami; na natečaju je dosegel devetdeset od stotih mogočih točk; za pozitivno oceno se zahteva določeno število točk / pri tej igri štejeta dama in kralj dvajset točk // s številko izražena enota za vrednotenje del in nalog v kaki delovni organizaciji: posebne naloge se vrednotijo z dodatnim številom točk / pog. zvišati točko povečati vrednost točke 8. zlasti v vojnem času enota na (živilski) nakaznici: odrezati od nakaznice pet točk / kupovati blago, živila na točke z (živilskimi) nakaznicami ● publ. šahista sta si razdelila točko partija se je končala z remijem; publ. sodnik je pokazal na belo točko prisodil enajstmetrovko, sedemmetrovko; knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; publ. svoje življenje je spet začenjal na ničelni točki na izhodiščni, začetni točki; na hierarhično, socialno najnižji točki; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo lahko kdo izkoristi ◊ alp. obveščevalna točka kraj, mesto, kjer se lahko prijavijo nesreče v gorah; astr. južna točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast korenine; elektr. nevtralna točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; fiz. ničelna točka izhodiščna točka na merilni lestvici, kjer je vrednost merjene količine enaka nič; geod. poligonska točka stalna izbrana točka na zemljišču za izmero zemljišča, zakoličitev objekta; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; višinska točka stalna točka na zemeljskem površju z označeno nadmorsko višino; med. bolečinska točka mesto, kjer je bolečina pri določeni bolezni najizrazitejša; psih. absolutna ničelna točka umskega razvoja začetek pojavljanja umskih, duševnih pojavov pri človekovem zarodku; šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi večjega števila dobljenih točk; kazenska točka pri nekaterih športih ki se zaradi napake, prekrška odšteje od seštevka točk; tekst. vezna točka mesto, kjer se križata dve niti; voj. ničelna točka na zemeljski površini pod središčem jedrske eksplozije ali nad njim ♪
  21.      točkováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) 1. izražati vrednost česa s točkami: točkovati rezultate tekmovanja / učitelj naloge točkuje; vsak odgovor se točkuje 2. ocenjevati določeno lastnost česa s točkami: komisija je začela točkovati stanovanja; točkovati po pravilniku ● to tekmovanje se točkuje tudi za evropsko prvenstvo v njem dosežene točke se upoštevajo tudi v evropskem prvenstvu točkován -a -o: visoko točkovano delovno mesto ♪
  22.      tóda  in toda vez. (ọ̑) 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim: rekel je, da bo pomagal, toda obljube ni izpolnil; natočila mu je poln kozarec, toda sama ni pila; zunaj ni bilo mrzlo, toda v kleti nas je kljub temu zeblo / elipt. potrebovali bi delavce, toda kaj, ko jih ne dobimo / previden je, toda odločen ∙ šel bi rad, toda.. Nič toda izraža pomislek, pridržek; ekspr. žalostno, toda resnično izraža ugotovitev, da je kaka stvar taka, kakršna je, čeprav je vredna obžalovanja b) nepričakovanega: tipal je po temni veži, toda vrat ni našel; verjeli smo mu, toda on ni bil vreden našega zaupanja / mlad, toda že tako izkušen // za omejevanje: veliko bere, toda samo pustolovske knjige; izvedel je vse, toda prepozno; prodam, toda le pod pogojem, da plačate takoj / to bi lahko izrazil samo umetnik. Toda še ta težko 2. na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: toda pogovarjajmo se rajši o čem drugem; toda to ni vprašanje, s katerim bi se tu ukvarjali / ekspr. toda čast komur čast, govoriti pa zna ♪
  23.      tólikanj  prisl. (ọ̑) star. 1. toliko: tolikanj ni nihče prispeval za gradnjo / kesala se je, ker mu je tolikanj zaupala / bil je tolikanj gospodarja, da je znal ceniti zemljo / ta povest se ne odlikuje tolikanj po zgodbi, kolikor po značajih ∙ zastar. kolikanj bolj nesrečna je, tolikanj bolj je vredna usmiljenja kolikor bolj nesrečna je, toliko bolj je vredna usmiljenja 2. tako: to za nas ni bilo tolikanj zanimivo; tolikanj se jim je prikupil, da so ga povabili na obisk ♪
  24.      tóliko  prisl. (ọ̑) 1. izraža sorazmernost količine, mere, kot jo določa sobesedilo: število postelj se je povečalo za sedemkrat, za prav toliko število osebja; vsaj za toliko se umakni, da pridem mimo / plačaj toliko, kolikor je vredno // v zvezi toliko in toliko izraža neznano ali namenoma neimenovano količino ali mero: ko bi imel toliko in toliko denarja / potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, masla, jajc 2. nav. ekspr. izraža veliko količino ali mero: toliko si imata povedati; to srečo zasluži, saj je že toliko pretrpela; pohiti, ne zaostajaj toliko; po toliko letih ga je komaj spoznala; s toliko pomagači so delo hitro opravili; hči nam je povzročila toliko skrbi; toliko je še ljudi, ki stradajo / ni se mu posrečilo, če se je še toliko trudil 3. izraža količino ali mero v nadrednem stavku, ki je v vzročno-posledičnem razmerju s podrednim stavkom: toliko je delal, da je zbolel; toliko ima, da sam ne ve koliko; počakaj vsaj toliko, da končam; toliko nas je, da smo si napoti; nimam toliko časa, da bi jih še čakal / elipt. toliko, da boš vedel 4. navadno s primernikom krepi pomen primernika: ti problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost; ta avtomobil sploh ni njegov. Toliko slabše zanj; to velja toliko bolj za vas / kolikor bolj je uspevala v šoli, toliko ljubše je bilo staršem; kolikor več ima, toliko bolj skop je 5. v zvezi s kot, kakor izraža primerjanje: zdaj ne sejejo več toliko ajde kot včasih; ko bi bilo toliko kruha kot besed; ljudje ne berejo več toliko leposlovnih knjig kakor prej 6. v zvezi kolikor toliko izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: s honorarjem je kolikor toliko povrnil dolgove; živeli so kolikor toliko dobro; tudi ti si bil kolikor toliko kriv; te stvari so nam kolikor toliko znane 7. v zvezi toliko da izraža težavno uresničitev dejanja: prisluškovala je pri vratih in toliko da se je še pravočasno umaknila; s svojo boleznijo toliko da še živi / toliko da se še spominja; toliko da ga pozdravi // v vezniški rabi za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: toliko da so poželi žito, že se je začelo slabo vreme; toliko da je spregovoril, že so mu zaploskali 8. v nikalnih stavkih, v zvezi toliko da izraža, da je bilo dejanje blizu uresničitve: toliko da ni padel; drvel je in toliko da ni povozil otroka; toliko da se niso stepli zanjo; toliko da ni umrl od žeje 9. v zvezi vsake toliko časa izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: vsake toliko časa je pogledal na uro; v kleti se vsake toliko časa zamašijo cevi / elipt. vsake toliko je čutila potrebo, da se osamosvoji ● pog. dosegel je toliko kot nič prav nič; pog. toliko za danes izraža zaključek določenega dejanja; preg. toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti; preg. kolikor glav, toliko misli ♪
  25.      tolováj  -a m (ȃ) 1. star. kdor napada, ropa in ubija ljudi; razbojnik: napadli so ga tolovaji; nevaren tolovaj; tihotapci in tolovaji 2. ekspr. ničvreden, malovreden človek: druži se s samimi tolovaji / kot psovka izgini, tolovaj // neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: ti tolovaj ti, ali boš vse polomil ♪

   1.206 1.231 1.256 1.281 1.306 1.331 1.356 1.381 1.406 1.431  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA