Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vre (2.418-2.442)
- špèh špêha m (ȅ é) pog. 1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh 2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti 3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelal ∙ pog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena ♪
- špírit -a m (ȋ) alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špirit ● žarg., šport. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarel ◊ farm. lesni špirit metanol, metilalkohol ♪
- špúla -e ž (ū) nižje pog. motek, tuljava, vretence: naviti nit, vrvico na špulo; lesena špula ♪
- štéti štéjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. imenovati števila po vrsti: otrok že zna šteti; šteti od ena do sto; šteti na prste 2. ugotavljati število česa: šteti drevesa na vrtu; volilna komisija je štela glasove; šteti hiše ob cesti; štel je, koliko dni je še do novega leta; odzdaj se bo vse blago štelo, da ne bo goljufije preštevalo; trikrat so se šteli, če so vsi / vojna leta se mu za pokojnino štejejo dvojno / šteti denar 3. s števnikom ali z izrazom količine izraža, da so pri osebku sestavine, deli v takem številu, kot ga nakazuje števnik ali izraz količine: garnitura šteje več elementov; njegova knjižnica je štela več tisoč knjig; mesto šteje sto tisoč prebivalcev; odbor šteje petnajst ljudi 4. upoštevati pri štetju, številu česa: ali mene ne boste šteli zraven; če ne štejem tebe, nas bo devet // upoštevati, obravnavati v kaki celoti: pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz / ta opravila
štejemo v redno zaposlitev; vsak tek posebej se šteje v končni vrstni red 5. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: marsikdo bi se rad štel k umetnikom; šteti koga med slavne osebnosti; štel se je med njegove prijatelje / kite štejemo k sesalcem / z oslabljenim pomenom: štejejo ga k dobrim delavcem je dober delavec; star. srečnega se štejem, da sem vas spoznal srečen sem // knjiž. spadati, soditi: k domačiji šteje tudi hlev; ljubezenski prizori štejejo med priljubljene pisateljeve motive; določiti, kaj šteje v redno delo; ta država šteje v skupino gospodarsko nerazvitih 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka; imeti: tako ravnanje štejem za napačno, žaljivo; štel jo je za zelo srečno; to mestno zemljišče se šteje za urejeno / sestri sta svojega brata šteli za nasprotnika; ne šteje ga več za sina; štel se je za Slovenca; to dejanje se je štelo za upor
● ekspr. šteje samo dokaz, drugo ne upošteva se; ekspr. njegovi romani (nekaj) štejejo so pomembni, dobri; v takih razmerah noben predpis več ne šteje ne velja; ekspr. že štejem dneve do počitnic nestrpno čakam počitnice; ekspr. gospodar ji je štel grižljaje pazil, da ne bi veliko pojedla; ekspr. šteti komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; knjiž. dekle šteje dvajset let je staro; šteti komu kaj v dobro, v zlo, za slabo upoštevati, da je kdo kaj dobrega, zlega, slabega naredil; šteli so, da smo si v sorodu imeli so nas za sorodnike; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno; ekspr. tako je suha, da bi ji lahko rebra štel zelo štéti se nar. biti domišljav, prevzeten: sosed se šteje; kaj se boš štela, saj nisi nič posebnega štéti si z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža priznanje velike vrednosti ali veljave: v čast si štejem, da ste prišli; v posebno prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko
pozdravim med nami; štejem si v srečo, da sem te našla / tega si ne moreš šteti v (veliko) zaslugo štét -a -o: šteti dnevi so že minili; štet je med najboljše delavce ∙ ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; sam.: opozarjati na značilnosti štetega ♪
- števílčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na številke ali števila: upoštevati številčne podatke; številčni prikaz stanja; zapisati s številčnimi šiframi / številčna omejitev vpisa na univerzo; ugotoviti številčno stanje živine / številčna sestava komisije; določiti stvarem številčno razmerje / številčni znaki / kljub številčni majhnosti so se uveljavili; bali so se njihove številčne premoči ◊ mat. številčna vrednost vrednost kake številke na določenem mestu v številu; številčna vsota vsota vseh številk kakega števila; muz. številčna opera opera, sestavljena iz zaključenih glasbenih točk, navadno zaporedno oštevilčenih; šol. številčna ocena ocena, ki označuje učni uspeh s številko; teh. številčni kod števílčno prisl.: izobraženstvo številčno narašča; ta narod številčno upada; številčno močnejši sovražnik; čeprav je zbor številčno šibek, je
glasovno zelo ubran ♪
- števílka -e ž (ȋ) 1. znak za število: napisati številko; ura s pozlačenimi, velikimi številkami; številka šest; številke in črke / zaporedna številka / število s tremi številkami // navadno s prilastkom tak znak, več takih znakov a) za označevanje zaporedja česa: označiti strani s številkami; številka naročilnice, računa; številka srečke je 23.786; navajati člen številka 7 državne pogodbe / vpisna številka b) za razločevanje istovrstnih stvari po velikosti: na zalogi imajo vse številke čevljev, oblek; majhne, velike številke; ključ, kvačka številka pet; številka preje, sukanca / nosi številko dvainštirideset oblačila te velikosti; konfekcijska številka c) za razločevanje istovrstnih stvari sploh: peljati se z avtobusom številka dve; klavirski koncert številka [št.] 5 v D-duru; soba številka 226 / hišna številka; inventarna, serijska, tovarniška številka 2. pog. število: matematika
se ukvarja s številkami / liha, soda številka; nizka, visoka številka majhna, velika vrednost števila 3. nav. mn., nav. ekspr. številčni podatki: številke kažejo na padec proizvodnje; statistične številke o razvoju prebivalstva; prikaz gospodarskega stanja v številkah / številke govorijo dovolj jasno; okrogle, orientacijske številke 4. navadno s prilastkom vsak od izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije, označen z zaporedno številko: prva številka je razprodana; slavnostna številka revije; torkova številka časopisa; nova številka Sodobnosti; letnik ima dvanajst številk / bere le tekoče številke 5. pog. listek, ploščica z zaporedno številko: pacienti so oddali zdravstvene knjižice in dobili številke; izgubiti številko; potegniti številko pri žrebanju; garderobna številka ● ekspr. nočemo biti le številke nepomembni, brezpomembni ljudje; žarg., šport. pravkar je startala številka tri tekmovalec s startno številko tri;
ekspr. tja smo šli le za številko da bi bilo tam več ljudi; pog. zavrtel je napačno številko klicno številko; publ. rdeče številke ki kažejo izgubo v delovni organizaciji, gospodarstvu nasploh; ekspr. stroški so dosegli zelo visoke številke so zelo veliki; ekspr. ona je evropska drsalka številka ena najboljša; ekspr. sovražnik številka ena največji; vas je imela dvajset številk dvajset hiš; ključavnica na številke ki se odpira tako, da se poišče določena kombinacija številk ◊ adm. delovodna številka zaporedna številka spisa v delovodniku; enotna matična številka občana trinajstmestno število kot identifikacijski znak za povezovanje podatkov v uradnih evidencah o občanu v republiki; biblio. dvojna številka ena, ki šteje za dve; geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; mat. arabske številke tipa 1, 2, 3; rimske številke tipa I, V, X; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne
telefonske centrale; karakteristična številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem, značilna številka; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; telefonska številka klicna številka; šport. startna številka; tekst. metrična številka ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje ♪
- števílo -a s (í) 1. kar izraža, koliko enot kaj obsega: povedati število; zapisati število z besedo, s številko; računati s števili; majhno število; število nič; poštevanka števila tri / nizko, visoko število majhna, velika vrednost števila / dokazati svojo trditev s števili s številkami / ekspr. tri tisoč petsto je okroglo število / simbolno število po ljudskem verovanju ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen 2. s prilastkom količina, izražena s številkami: število njegovih prekrškov narašča; število naročnikov se je podvojilo, povečalo, zmanjšalo; ugotoviti število preživelih; majhno, precejšnje, ekspr. skromno število zaposlenih; skupno število najdenih predmetov; število stalnih zob je dvaintrideset / dobil je največje število nagrad; ekspr. nepregledno število gledalcev zelo veliko / priti v velikem številu; publ. zbora so se udeležili v polnem
številu vsi / učenci, petintrideset po številu, so pripravili razstavo fotografij // ekspr., v prislovni rabi, v zvezi brez števila izraža veliko količino: bilo jih je brez števila; dala mu je brez števila nasvetov; brez števila ur je porabila za zbiranje gradiva ● star. vzeti v število revne in bolne upoštevati; ekspr. on je zraven samo za število je nepomemben, brezpomemben; zato, da bi jih bilo več ◊ fiz. kvantno število ki določa energijo atoma, molekule; Machovo število ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah; magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; kem. atomsko število ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu; masno število vsota protonov in nevtronov v atomskem jedru; lingv. (slovnično) število slovnična kategorija za izražanje količine vrednosti ena, dve ali več; mat. deliti, množiti,
odštevati, seštevati števila; algebraično število; celo, decimalno, mešano število; dvomestno, enomestno število; dvoštevilčno število; enoimensko, istoimensko, raznoimensko število; iracionalno število ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili; kompleksno število ki je vsota realnega in imaginarnega števila; liho, sodo število; Ludolfovo število ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi; mersko število ki izraža, kolikokrat je merjena količina večja od merske enote; naravno število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; negativno število manjše od nič; občno število ki se piše s črko; okrajšano število pri katerem so izpuščene zadnje decimalke; periodično število v katerem se decimalke ponavljajo; posebno število ki se piše s številko; pozitivno število večje od nič; racionalno število ki se da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili; realno število celo število, ulomek ali
iracionalno število; recipročni števili katerih produkt je enak ena; relativno število ki ima predznak; sestavljeno število; teorija števil teorija, ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; teh. oktansko število ki izraža odpornost bencina proti klenkanju; zgod. rimsko število v srednjeveških listinah ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu ♪
- štílarica tudi štílerica -e ž (ȋ) žarg., voj. ročna bomba nemške izdelave z držajem: vreči štilarico ♪
- štírištéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̄ ȋ-ẹ̑) v zvezah: bot. štirištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz štirih listov; min. štirištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba štirikratno simetrična ♪
- štírivalénten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: štirivalentno žveplo ♪
- štrávba -e ž (ȃ) nav. mn., nar. flancat: cvreti štravbe ♪
- štúla -e ž (ú) izbočeni del klobuka: klobuk s širokimi krajci in nizko štulo / štula klobuka ● nar. po operaciji je od noge ostala le štula štrcelj; nar. napeti štulo našobiti se; nar. zagrabil je vrečo za štulo in jo zavihtel na ramo za nabrani, prazni del zavezane polne vreče ♪
- šuméti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: drevje, suho listje šumi v vetru; morje, slap šumi; voda v loncu že šumi, kmalu bo zavrela; glasno, tiho šumeti; brezoseb. veter je pihal, da je šumelo / celofan papir šumi; svila šumi / ekspr., z notranjim predmetom gozdovi so šumeli svojo pesem / zunaj je šumel veter // povzročati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: neprestano se je presedala in šumela z obleko; ves čas je šumel s papirjem; šumel in ropotal je pred vrati, dokler mu niso odprli // s prislovnim določilom šumeč se premikati: potok šumi po dolini / slap šumi v kotanjo šumeč pada / ekspr. v svilenem krilu je šumela po dvorani šumeč z oblačili šla; pren., ekspr. mimo nas šumi čas 2. v zvezi s čebela s premikanjem telesa, kril povzročati šumenju podobne glasove: čebele šumijo v panju; brezoseb.
v čebelnjaku je prijetno šumelo / ekspr. ob poti je šumel čebelnjak 3. ekspr. z govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročati šumenju podobne glasove: množica v dvorani je šumela; brezoseb. v razredu je šumelo kakor v panju ∙ ekspr., redko vse ženske so šumele o tem govorile, šušljale 4. brezoseb. imeti neprijeten, šumenju podoben občutek v glavi, ušesih zaradi motenj v delovanju organizma: temnilo se mu je pred očmi in v glavi mu je šumelo; šumelo ji je v ušesih // ekspr. imeti neprijeten občutek razdraženosti, vznemirjenosti, navadno zaradi zelo močnega predhodnega dražljaja: še dolgo mu je šumelo v glavi od bučne glasbe / v glavi mu je kar šumelo od številnih vprašanj šumé knjiž.: voda je šume padala v strugo šumèč -éča -e: potok je šumeč tekel med skalovjem; prim. šumeč ♪
- šúnd -a m (ȗ) nav. slabš. delo brez umetniške vrednosti: brati, prodajati šund; filmski, literarni šund; neskl. pril.: šund literatura ♪
- švŕk medm. (ȓ) 1. posnema glas pri udarcu, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrk, jo udari z bičem; švrk, švrk, švrk, ga tepe 2. izraža hiter premik, skok: švrk, je skočilo nekaj temnega iz vreče / poslovil se je od domačih in švrk na morje ♪
- tá tá tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi temù, tó, za živo tudi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; mn. m. tí, téh tudi tèh, tém tudi tèm, té, téh tudi tèh, témi; ž. té dalje kakor m.; s. tá dalje kakor m., le tož. tá; dv. m. tádva tudi tá dvá stil. tá, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma), tádva tudi tá dvá stil. tá, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma); ž. tédve tudi té dvé tudi tì dvé tudi tídve stil. tì, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma), tédve tudi té dvé tudi tì dvé tudi tídve stil. tì téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) I. v pridevniški rabi 1. izraža, da je oseba
ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga a) v (neposredni) bližini govorečega: poglejte, čigav je ta nož; odprite ta zaboj, prosim; popazite nekoliko na to malo deklico / kam naj denem to torbo; za kaj rabite to orodje / sprejmite, prosim, to darilo; izvolite, to pecivo smo pripravili prav za vas / vidite, ta fant, ki stoji pred vami, vas je rešil / knjiž., ekspr. včeraj sem sedel na tem istem stolu prav tem b) glede na drugo govorečemu najbližja: pojdite po tej poti, ona druga je prestrma; odidite skozi ta vrata tu, tista tam so zaklenjena / tega mladeniča spredaj poznam osebno, tistega v drugi vrsti po videzu, onega za njim pa sploh ne / kar to srajco bom vzel, druge mi niso všeč // izraža, da se govoreči nahaja na njem, pred njim: danes bomo ostali na tem bregu reke, jutri jo bomo pa prebredli; v tej deželi sem zdaj prvič; v tej sobi se ustavimo, da si ogledamo razstavljene predmete / ta stran hriba je sončna, druga pa osojna / ta stran tkanine je enobarvna,
druga pa vzorčasta 2. izraža, da kaj poteka, obstaja v času govorjenja o njem: prej je skočil slabo, ta skok se mu je pa posrečil; to pesem res lepo pojejo; glej, to vajo dela res dobro / ta predsednik je dosti boljši od prejšnjega / v tem vremenu ne moremo jadrati / star. ta čas ti res ne morem pomagati zdaj; ta hip bom šel; še ta večer se bo vrnil nocoj; ekspr. ta ura se pa vleče; to leto hiše ne bo dokončal letos / pri datiranju 10. tega meseca [t.m.] // izraža, da je kaj glede na drugo najbližje času govorjenja: to pomlad se bo oženil; to pot je uspel; v tej vojni je bilo dosti žrtev; to noč je bil potres nocoj / kdo pa je ta fant, ki je šel pravkar mimo 3. izraža, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje: tuje letalo je neopazno preletelo deželo. Ta dogodek je vse vznemiril; ni hotel izpolniti povelja, čeprav je veliko tvegal. Ta pogumni nastop je druge presenetil; veliko sem vam že pripovedoval o njej: to dekle je dobra
športnica in uspešna študentka / bilo je že sedem. Ob tej uri so otroci navadno še spali / publ.: zidamo nov zdravstveni dom. Boste kaj prispevali v ta namen za to; gospodinjila je dobro in v tem oziru ji ni mogel ničesar očitati glede tega, v tej stvari; ni jih hotel vznemirjati, iz tega razloga se ni poslovil zaradi tega / ekspr. najmlajši je bil najbolj ubogljiv, zdaj ji pa prav ta otrok dela največ skrbi; knjiž., ekspr. hišo so sprva nameravali podreti, zdaj bodo pa to isto hišo obnovili prav to 4. izraža, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem: sprejeli so te sklepe: odbor se sestaja enkrat mesečno, za vsako odločitev je potrebno soglasje večine in o njegovem delu bo obveščena javnost; ob slovesu jim je rekel te besede: želim, da si med seboj pomagate 5. ekspr. izraža, da oseba ali stvar vzbuja a) nejevoljo: le kod hodi ta natakar; mnogo hudega so mi prizadejali ti sosedovi; povejte temu vašemu vratarju, naj bo bolj vljuden; če bi me le ta
glava nehala boleti / oh, ta mladina, zmeraj kaj hoče / ta presneti sneg; ta grda babnica, spet ga je ogoljufala b) občudovanje, presenečenje: ta fant, kako moško vam stopa; ta otrok, koliko že zna / ta zrak, kako se diha // poudarja pomen besede, na katero se veže: ta revež mu ne bo kos; to knjižico boš pa že prebral; še to malo mi hočejo vzeti / mnogo stvari je bilo sumljivih: ta čudni mir, to osvetljevanje z reflektorji 6. ekspr., v zvezi ta in ta, ta pa ta ki je znan, a se noče, ne more natančneje imenovati: vrnili se bodo ta in ta dan; ta in ta številka avtomobila 7. ekspr., v zvezi ta ali oni, ta in oni izraža poljubnost oseb ali stvari: na ulici srečam tega in onega znanca; pojavljati se v tej ali oni obliki ● star. še ta dan je ni pozabil še zdaj, do danes; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. na ta način ne bo nikoli končal študija če bo tako študiral kot zdaj; ekspr. iti s tega sveta
umreti; ekspr. on ni za ta svet ima nestvarne, zanesenjaške nazore; ekspr. pri tej priči moraš iti takoj (zdaj) II. v samostalniški rabi A) 1. izraža osebo ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, ki je a) v (neposredni) bližini govorečega: vidite, ta, ki stoji pred vami, vas je rešil; kakšna lepa srajca, to bom kupil b) glede na drugo govorečemu najbližja: oglej si te fante. Ta na levi je znan košarkar, oni drugi za njim pa prvak v plavanju // izraža prostor, na katerem, pred katerim se govoreči nahaja: vse sobe so lepe, vendar je ta najlepša / obe strani tkanine sta pravi, le da je ta bolj gladka 2. izraža to, kar poteka, obstaja v času govorjenja: prva vožnja se mu ni posrečila, ta je odlična, po tej ni mogoče pričakovati boljše; prejšnja služba ni bila dobra, s to sem pa zadovoljen / prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam // izraža to, kar je glede na drugo najbližje času govorjenja: prejšnje vojne so bile hude, ta pa je
bila najhujša / vsako noč dobro spim, to pa nisem mogel / kdo je ta, s katerim si pravkar govoril 3. izraža osebo ali stvar, o kateri se pravkar pripoveduje: doma živi samo še oče. Ta je že precej star; zdravnik je tako naročil, in ta že ve, kaj je prav; doživel je nesrečo, vendar o tej ni hotel govoriti; prvi potresni sunek je bil močen, po tem, za tem je bilo več šibkih za njim; ob cesti stoji hiša, za to je dvorišče za njo / publ. ima brata. Le-ta je sodnik 4. ekspr. izraža osebo ali stvar, kot jo določa odvisni stavek: kdor ne dela, ta ne zasluži plačila 5. ekspr. nadomešča izpostavljeni stavčni člen v vlogi osebka ali predmeta: sin, ta je šele prebrisan; kruh, tega imam rad; vina, tega se ne brani 6. ekspr., v zvezi ta in ta, ta pa ta izraža osebo ali stvar, ki je znana, a se noče, ne more natančneje imenovati: mi smo ti in ti in hočemo to in to; igralec ta in ta je bil odličen / pog. on je za vas številka ta pa ta in nič drugega 7. ekspr., v
zvezi ta ali oni, ta in oni izraža poljubne osebe ali stvari: ta ali oni se je že zmotil; govorili so o tem in onem B) 1. izraža navadno še ne prepoznano stvar v bližini govorečega, na katero se navadno usmerja pozornost koga: katera rastlina je to; to je fant, o katerem sem vam pripovedoval; kaj to ropota? Toča pada / to je moj brat, to pa moj prijatelj // izraža stvar, pojav, kot ga določa odvisni stavek: to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi; to, da se telo giblje okoli osi, se imenuje vrtenje; za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage; bal se je zlasti tega, da bi se vozilo pokvarilo; obljubil mi je tudi to, da bo delo opravil pravočasno; želi si samo to, da bi bil zdrav / kaznovan je bil zaradi tega, ker je škodo povzročil iz malomarnosti; na vrh so hoteli kljub temu, da niso imeli dobre opreme // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja trditev: lepo je to, da mu pomagaš; da bi delal, to mu ni všeč; to, kar ste rekli, za nas ni novo; govoriti, to ni
težko / hitro se razburi. To ni dobro // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja besedo, na katero se veže: če je kdo potreben pomoči, potem je to on; ni mogel hoditi tako hitro, kot bi to rad 2. izraža pravkar povedano: otroci kričijo in ropotajo, to ga zelo moti; ekspr. ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič / kaj boš delal popoldne? Zakaj me to sprašuješ / fant je zdrav. Glede tega ste lahko brez skrbi; otrok je bil dosti bolan. Menili so, da se zaradi tega slabše razvija zato; ranjen je bil, pa se je kljub temu rešil izraža nasprotje s prej povedanim; branili so mu, vendar se je kljub temu odločil za ta poklic / podjetje je takrat dobro uspevalo. To, publ. temu pa že dolgo ni tako // izraža, kar je določeno z navajanjem, naštevanjem: rad bi vam rekel to: hvaležen sem vam za sodelovanje; to je rekel in odšel / še to: načrta ne bom spreminjal 3. v zvezi to je, to se pravi uvaja drugačno, ustreznejšo izrazitev, opredelitev česa: prišel je
sam, to je [tj.] brez družine in sorodnikov; poznam ga, to se pravi, vem le, kako mu je ime ● pog. mož, ta ti je šele ta pravi, ta mož je še bolj zvit, predrzen, slab, neroden; ta je (pa) ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno; ekspr. ta je pa res debela ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna; ekspr. ta je pa dobra česa takega nisem pričakoval; to mi ni všeč; ekspr. ta je pa prazna to ni res, to je izmišljeno; ekspr. soseda je dobra gospodinja. Ta pa, ta izraža pritrjevanje; ekspr. mislite, da se bodo delavci uprli. To ravno ne izraža zanikanje s pridržkom; ekspr. veseljak je. To pa, to izraža pritrjevanje; ekspr. je že popravil avto? Saj to je tisto, še začel ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. vlak ima zamudo. Samo to, samo tega se še manjka to dejstvo bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; star. mrzlo je bilo, da nikoli tega zelo; knjiž. nedolgo (od) tega je živel tukaj pred kratkim;
publ. ni znano, kaj je na tem če je res in koliko je res; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak da ga izboljšamo ni naš cilj; pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar to je glavna težava; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina III. v vezniški rabi 1. v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi kljub temu da čeprav: kljub temu da je star, še dela; ni mu pomagal, kljub temu da bi mu lahko 2. navadno v zvezi poleg tega, zraven tega za izražanje dodajanja k prejšnjemu: dela v tovarni, poleg tega pa študira; zamuja in zraven tega je len / ekspr. v sobi je mrzlo in povrhu tega še temno 3. v zvezi zaradi tega za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato: zmanjkalo jim je kurjave, zaradi tega bodo prenehali kuriti; vzdržljiv je in spreten, zaradi tega so ga sprejeli 4. z vejico, v zvezi in to za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kupil je novo knjigo, in to pesmi; prišlo je dosti
ljudi, in to starih, mladih pa tudi otrok 5. v zvezi v tem ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi skoraj istočasno z dejanjem nadrednega: v tem ko se je posvetilo, je počilo 6. v protivnem priredju, v zvezi s tem da za izražanje omejevanja; vendar: prišel bo, s tem da bo malo zamudil 7. v protivnem priredju, v zvezi kljub temu za izražanje nasprotja s prej povedanim: bila je bogata, kljub temu ni mogla dobiti ženina; prim. le členek, potem, predtem, ta člen, taisti, tale, to, zatem ♪
- ta člen, pog. za poudarjanje določne oblike pridevnika: pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami; oblekla je ta novo obleko / pozimi bo nosil ta visoke čevlje; otrok jé že s ta veliko žlico // za poudarjanje samostalniške rabe pridevnika: zdaj je še mlad, vse ta hudo ga še čaka; imeli so več sinov, doma je ostal samo ta najmlajši / star. ta bela s koso smrt; bil je pri ta belih pri belogardistih, domobrancih; otr. žlico drži s ta lepo z desnico; imate kaj ta malih otrok; dobili so ta mlado snaho; ta rdeči partizani; komunistična stranka, levičarji; prijeti za ta sladke za lase na sencih; pri hiši sta še oba ta stara starši poročenega sina ali hčere, ki živi doma z družino ● pog. toliko je po ta malem vredno najmanj; pog., ekspr. potegnil, povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge ♪
- táca -e ž (á) 1. spodnji del noge nekaterih sesalcev: pes je ležal z glavo na tacah; mačka zamahne s taco po hrošču / medved se je postavil na zadnje tace noge; odtisi pasjih tac; tapkanje tac / kot kletvica pasja taca, kakšna vročina 2. slabš. noga, roka: taca ga boli; težko najde čevlje za svoje tace; držal je kozarček v tresočih se tacah ∙ slabš. izteguje tace po očetovih žuljih prilašča si, hoče si prilastiti očetovo premoženje; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; nar. pritiskati na taco pri kolovratu nožno gonilo, stopalnik; poljud. medvedje ali medvedove tace užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; poljud. medvedove tace travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, strok. navadni dežen; zajčja taca nekdaj blazinica za pudranje iz zajčje kože ♦ etn. morska
taca narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro; teh. taca široka podporna ploskev na spodnjem delu nosilne priprave ♪
- ták -a -o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna, izberite drugo; tako uro mi dajte, prosim // izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: tako vreme je primerno za sprehod; v takem prijetnem razpoloženju vas še nisem videl // pri navajanju izraža lastnost, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem: predlagam tak dnevni red; vprašanja so bila taka: kam potujete, kaj boste tam delali / naš dogovor je tak: najprej delo, nato plačilo 2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: pretepa se in pije, takega človeka pa se vsi izogibajo; bili so brez hrane in orožja. V takem položaju niso mogli vzdržati / načrti
so bili narejeni za take in podobne primere; star. take in enake misli so ga vznemirjale // izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: tak človek je, da vse oprosti; tak je, da se ne more odločiti; ni tak, da bi ne dal, če je treba / vzela je (takega) fanta, ki se spozna na kmečka dela; ni (take) stvari, ki se je ne bi lotil; želel si je pravo ladjo, tako za na morje / v takem položaju je, da se mora odločiti; take neumne stvari govori, da ga nihče noče poslušati 3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in taka je tudi ostala; bila je vsa razburjena, take je še ni videl // izraža a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim: kupil je tak avtomobil, kot ga imate vi; njegov oče je bil prav tak, kot so vsi drugi / hotel je čevlje, take, kot jih nosijo sošolci / (taka) je kot sraka, vse odnese; (taka) je kot srnica b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar določa odvisni stavek: ni tak, kot sem
si ga predstavljal; kazen je taka, kot jo je zaslužil / svet opisuje tak, kakršen je v resnici; kakršno obleko si naredil, tako boš nosil 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik: tega oblačila še tak dež ne premoči; takega reveža ni daleč naokoli; menda ni taka napaka, če malo drugače misli; odkril je še tako skrivnost / bilo je tako neurje, da je vse uničeno / ekspr. zdaj je priložnost, da nikoli take / iron.: niste me počakali. Hvala lepa za tako prijaznost; pridnost pa taka / kot vzklik taka smola, prepozni smo // ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: tak kruh, kar naprej bi ga jedel; taka pšenica, kar gledal bi jo; tako dekle, le kje se je vzelo / ta voda je dobra, da ni take // ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tak hud pes, še ugriznil me bo; tak lep dan, vi pa sedite v zaprtem prostoru; naredil je tako neumno napako, da ni mogoče razumeti; tako prazno glavo imam, ne morem se spomniti
/ ni taka groza, če ne boš šel; ni taka (huda) reč, če tega ne ve / taka škoda, da se nismo srečali / tak niče, pa še ugovarja; kaj pa boš s takim otrokom na tako težki poti / nič se ne vznemirjajte, to je samo taka navada / lenoba ti taka, delat pojdi; o, ti reva ti, še tepel bi se 5. ekspr. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati: kaj boste z njim, ko ima tako preteklost; kakšen pa je? No, tak, boste že videli / njegov uspeh je bolj tak; hiša je taka, ne vem, kako bi se izrazil / ubogaj ga, ne bodi tak; če boš tak do mene, tudi jaz ne bom boljši / dekle je tako noseče // v zvezi kar tak ki ostane v prvotnem, nespremenjenem stanju: šla je ven kar taka; naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako mi dajte // v zvezi tak in tak, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: bolezen ima tak in tak potek; obljubili so mu tako in tako plačo; pog. ugotoviti tako pa tako stanje // v povedni rabi, v zvezi tak ali tak
kakršenkoli: sprejeti ga morajo, naj bo tak ali tak; stvari se bomo lotili, pa naj bo uspeh tak ali tak; naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno 6. publ., v zvezi kot tak poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: poudarek je na vrednosti človeka kot takega; resnica kot taka je boleča; stvar kot taka ga ne zanima; o učenju kot takem so povedali bolj malo / bil je strokovnjak in kot tak še posebej odgovoren zato ● ekspr. tak delavec je, da ga je treba iskati zelo dober; iron junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je; slabš. ne bodi tak kmet neroden, neuglajen človek; ekspr. ni maral ne takih ne drugačnih zapletov nobenih, nikakršnih; ekspr. ni mu všeč ne v taki ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna kakršnakoli; ekspr. taka reč je bila zaradi njega zelo so se razburjali, vznemirjali; ekspr. štiri dni ni taka reč ni
(zelo) dolgo; ekspr. ustrezi ji no, to vendar ni taka reč, taka stvar to ni nič posebnega, težkega, hudega; ekspr. nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč izraža pritrditev s pridržkom; pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila ne mudi se zelo; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje; pog., ekspr. slišal bo pridigo, da (še) nikoli take zelo bo oštet; preg. kakršen oče, tak sin; preg. kakršna ptica, taka pesem od vsakogar se lahko pričakuje le to, kar zna; preg. kakršna setev, taka žetev dobro začeto delo daje uspehe; sam.: njemu in takim ne smeš zaupati; ekspr. devetih takih se ne boji; najti morajo takega, ki že vse zna; ekspr. športnik je, da malo takih zelo dober; ekspr. če je taka, pa grem; ekspr. misliš, da je vseeno, pa ni taka ni tako; pog. dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape tak udarec; ekspr. take je govoril, da so se vsi smejali; ekspr. žalostni časi, ti pa take počenjaš neprimerne stvari;
pog. prekliči, če ne ti bom tako primazal, pripeljal te bom močno udaril; ekspr. tako mu je rekel, da mu je sapo zaprlo zelo ostro ga je zavrnil; hči se gosposko oblači in v družbi poseda. Taka ne dela; ekspr. polje je rodovitno, da malo takih zelo; pog. v takem je prijetno hoditi v takem vremenu; o njem si ne morem misliti česa takega; pog. ima dvajset let ali kaj takega približno dvajset let; ekspr. odpotoval je. Kaj takega izraža veliko začudenje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; pog. kaj je to takega, če se loči nič hudega, izrednega ni; pog. nič takega ni, če se enkrat zmoti ni hudo; pog. bere časopise, revije in tako podobne stvari ♪
- táksa -e ž (ȃ) predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa, pristojbina: odmeriti, zaračunati takso; plačati takso v gotovini, kolkih; pobirati, zvišati takso / carinska taksa ki se plača za opravila v zvezi s carinjenjem; občinska taksa; poštna taksa; sodna taksa ki se plača v zvezi s sodnim postopkom; turistična taksa ki se plača za bivanje v turističnem kraju; upravna taksa ki se plača v zvezi z upravnim postopkom / taksa od vstopnine davek, davščina; takse prosti izdelki ♦ gozd. gozdna taksa vrednost neposekanih gozdnih dreves ♪
- táksen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na takso, pristojbinski: taksne ugodnosti / taksna tarifa / taksni zavezanec ♦ jur. taksni papir papir, ki ima že natisnjeno vrednost kolka; taksna vrednotnica vrednotnica, s katero se plača taksa ♪
- taksírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. določiti takso: taksirati storitev / taksirati uvoz hladilnikov obremeniti z uvoznimi pristojbinami // kolkovati: taksirati prošnjo s petimi dinarji 2. oceniti, ovrednotiti: visoko taksirati prijateljstvo taksíran -a -o: vloga je pravilno taksirana ♪
- tál -a -o [tau̯] prid. (ȃ á) star. 1. otajan: tala zemlja; pot je bila tala 2. južen: sneg je že tal / talo vreme ♪
- talíšče -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri se ob navadnem tlaku trdna snov tali ali tekočina strjuje: tališče cinka, živega srebra; tališče in vrelišče ♪
- talón -a m (ọ̑) 1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi: kupiti, vzeti karto iz talona / igra brez talona 2. fin. del vrednostnega papirja, ki obsega kupone: zamenjati talon // del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku, čekovni odrezek ♪
2.293 2.318 2.343 2.368 2.393 2.418 2.443 2.468 2.493 2.518