Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vre (1.768-1.792)


  1.      pomlád  -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pómlad (ȃ) 1. del leta med zimo in poletjem: pomlad se bliža, mineva; ustaviti dela na gradbišču do pomladi / na pomlad se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi; sneg je obležal globoko v pomlad; zgodilo se je lansko pomlad, knjiž. lanske pomladi ♦ astr. astronomska pomlad doba od pomladanskega enakonočja do poletnega sončnega obrata // za ta del leta značilno stanje narave: po hribih še leži sneg, v dolini pa je že pomlad; cvetoča, zelena pomlad / pesn. pomlad se budi, cveti / zunaj je pomlad pomladansko vreme; pren., knjiž. v njegovem srcu je pomlad; z otrokom je prišla v hišo pomlad 2. publ., s prilastkom doba razvoja, uspehov: to je prava kulturna pomlad; to je nova pomlad države ● knjiž., ekspr. dekle še nima osemnajst pomladi še ni staro osemnajst let; publ. pomlad narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; ekspr. pomlad življenja mu je hitro minila mladost; pesn. ti si pomlad mojega življenja sreča, veselje; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi; prim. spomladi ♪
  2.      pomladánji  -a -e prid. (á) knjiž. pomladen, pomladanski: pomladanji dnevi, večeri / pomladanja trava / februar je šele, pa imamo že pomladanje vreme pomladánje prisl.: pomladanje svetlo nebo ♪
  3.      pompadúra  -e ž (ȗ) vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga: iz pompadure je potegnila čipkast robček; svilena, žametna pompadura ♪
  4.      ponagájati  tudi ponagajáti -am, tudi ponagájati -am dov. (á á á; á) nekoliko nagajati: rad ji ponagaja s tem, da jo vleče za kite / ekspr. ponagajali so mu s sosedovo hčerko pošalili so se, ker jo ima rad, ker ga ima rada / ekspr. hotel je postaviti ograjo okrog vrta, pa mu je sosed ponagajal; vreme jim je ponagajalo / ekspr. avtomobil mi je malo ponagajal in ni hotel vžgati ♪
  5.      ponarodéti  -ím dov. (ẹ́ í) navadno v zvezi s pesem postati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja: njegova pesem je z melodijo vred ponarodela ponarodèl in ponarodél -éla -o: ponarodele pesmi; sam.: na sporedu so narodne in ponarodele ♪
  6.      pónder  -ja m (ọ́) mat. vrednost, navadno večja, ki se da določenemu členu celote v odnosu do drugih členov iste celote: določiti ponder / pomnožiti z izbranim ponderjem ♪
  7.      ponderírati  -am nedov. in dov. (ȋ) mat. računati povprečno vrednost z upoštevanjem ponderjev: ponderirati aritmetično sredino / ponderirati indeks cen; pren., publ. zahteve v pravilnikih različno ponderirati ♪
  8.      pônev  tudi pônva -nve ž, rod. mn. pônev (ó) 1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode 2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice, zlasti pri verskih obredih: dati ponev v kadilnico; vihteti ponev z žerjavico ◊ metal. livarska ponev manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski lonec; teh. prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje ♪
  9.      ponížen  -žna -o prid., ponížnejši (í ȋ) 1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek; ponižni in naduti ljudje; ponižen kot jagnje 2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen ∙ ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna // ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep; na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile 4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež; poleti se je reka spremenila v ponižen potok ponížno prisl.: pes je ponižno mahal z repom; prav ponižno vas prosim za pomoč; ponižno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponižno sklonjen ♪
  10.      ponòs  -ôsa m (ȍ ó) 1. občutek velike etične, moralne vrednosti: imeti, izgubiti ponos; to je človek brez časti in ponosa; ekspr.: v njem se je vzbudil ponos; nezlomljiv, ranjen ponos / prebuditi narodni ponos / ponos ga ovira, da ne more tega storiti / s ponosom kaže na svojo preteklost; s ponosom lahko reče, da ni nikoli lagal 2. občutek velikega zadovoljstva zaradi pozitivnih lastnosti koga drugega: ko je gledal vnuka, se mu je v očeh bral ponos / taki otroci so ji v ponos; s ponosom govoriti o sinu zmagovalcu // ekspr., v povedni rabi oseba ali stvar, na katero se nanaša ta občutek: on je ponos našega mesta; otroka sta njeno veselje in ponos; ta igralska vloga je bila njegov ponos ♪
  11.      ponôsen  -sna -o prid., ponôsnejši (ó ō) 1. ki ima občutek velike etične, moralne vrednosti: zelo ponosen človek / ponosen narod // nav. ekspr. ki vsebuje, izraža tak občutek: pogledal nas je s ponosnim pogledom; njena ponosna hoja / na ponosnem čelu se je kazala skrb / to nam je povedal s ponosno odkritosrčnostjo 2. v povedni rabi, v zvezi z na zelo zadovoljen zaradi pozitivnih lastnosti a) samega sebe: če sem se spomnil na svoje ravnanje, sem bil ponosen nase / ponosen na svojo hrabrost, uspehe / ponosna je na svoje lepe lase / lahko smo ponosni na svojo preteklost / delavci so ponosni na svojo tovarno / ekspr. biti ponosen na svojo angleščino znanje angleškega jezika b) koga drugega: biti ponosen na sina 3. ekspr. mogočen, veličasten: nad nami se pne ponosni lok mostu; pred seboj je zagledal ponosne vrhove gor ponôsno prisl.: ponosno hoditi; ponosno nam je predstavila sina odličnjaka; ponosno se je trkal na prsi ♪
  12.      ponúdben  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na ponudbo: ponudbeni pogoji; ponudbena vrednost ♪
  13.      ponvíčnik  -a m (ȋ) 1. gastr. pečena jed iz jajc, moke in dodatkov, navadno kot jušni vložek: peči ponvičnike; juha s ponvičniki / možganov, špinačni ponvičnik 2. v nekaterih deželah okroglo ocvrto pecivo: cvreti ponvičnike ♪
  14.      pooblačítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pooblačiti se: pooblačitev neba na zahodu / vremenoslovci napovedujejo pooblačitve ♪
  15.      popáriti  -im dov. (á ȃ) 1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje 3. ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari popárjen -a -o: jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči ♪
  16.      pópek  -pka m (ọ̑) 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka ● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče ◊ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka ♪
  17.      popísati  in popisáti -píšem dov., popíšite (í á í) 1. ugotoviti količino, vrednost in narediti seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisati blago v zalogi / popisati stroške / popisati nastalo škodo // ugotoviti število in zbrati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: popisati prebivalstvo; vsi so se morali popisati b) kake skupine ljudi sploh: popisati za šolo sposobne otroke ∙ miličnik ga je ustavil in popisal si zapisal njegove osebne podatke 2. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih; opisati: očividec je nesrečo natančno popisal; svoje življenje je popisal v dveh knjigah 3. s pisanjem izpolniti: popisati dve strani / popisati zidove; ekspr. otrok je popisal vse stene počečkal, pomazal popísan -a -o: popisani listi; popisan s črnilom; natančno popisano blago ♪
  18.      popisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisovati nove knjige, novo opremo // ugotavljati število in zbirati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: zadnjič so popisovali pred desetimi leti b) kake skupine ljudi sploh: popisovati novince, učence 2. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih; opisovati: popisovati nesrečo, zmago; humoristično, obširno popisovati ♪
  19.      popljúvati  -am in -pljújem in popljuváti -pljúvam in -pljújem dov., popljuvál in popljúval (ú; á ú) 1. s pljuvanjem umazati: popljuvati tla / od jeze ga je popljuval 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: popljuvali so svoje umetnike / vse vrednote so popljuvali popljúvan in popljuván -a -o: popljuvana tla ♪
  20.      poprávek  -vka m (ȃ) 1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika ♦ tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami // kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala - s popravki od pet do deset metrov 2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek 3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše 4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek // vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost ♪
  21.      popráviti  -im dov. (á ȃ) 1. odpraviti okvaro, poškodbo česa: popraviti avtomobil; popraviti pokvarjeni likalnik; ali znate popraviti pisalni stroj; dati, nesti popravit čevlje, uro // narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popraviti cesto, streho // dati ustreznejšo, primernejšo obliko: popraviti staro hišo; šivilja ji je popravila plašč / popraviti črko; popraviti obrvi s svinčnikom / popraviti komu izgovor besede 2. povzročiti, da kaj postane boljše; izboljšati: popraviti odnose, položaj; popraviti razmere v podjetju; stanje se je popravilo; ni še prepozno, vse se lahko še popravi; popraviti si zdravje / vreme se je popravilo // z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: popraviti jed s smetano 3. ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu: popraviti besedilo, prvo vrstico; kdo ti bo popravil govor / popraviti učencu matematično nalogo 4. narediti, da kaj slabega ne obstaja več: popraviti krivico; mati je hotela popraviti svojo napako; popraviti sramoto; škodo moraš popraviti plačati, povrniti; popraviti slab vtis; treba bo popraviti zamujeno nadomestiti 5. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravila mu je kravato; popraviti obleko na obešalniku; popraviti šopek v vazi; nerodno ležiš, popravi se; popraviti se v sedlu; popraviti si klobuk, nahrbtnik, očala / popraviti lase s čela, koder za ušesa; popraviti si lase pod ruto potisniti 6. dopolniti, deloma spremeniti prej povedano: to je res nerodno - nerodno za nas, je popravil svoj vzklik / zmotil se je v letnici, pa si ga nisem upal popraviti; ni bolan, samo len je, jo je popravil; ne lani, predlanskim je bilo, se je popravila / tri in tri ni pet, ampak šest, mu popravi učiteljica ● žarg. popraviti matematiko dobiti v matematiki boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; nar. popraviti mladega merjasca skopiti; vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa ◊ aer., navt. popraviti kurz; šol. učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; šport. popraviti čas izboljšati čas; popraviti rekord izboljšati rekord popráviti se nav. ekspr. postati (bolj) zdrav, krepek: le počivaj, da se boš popravil; dolgo je trajalo, da se je po bolezni popravil; prej je bil suh, zdaj pa se je popravil zredil / zdravje se mi je popravilo / spomladi se rastlina popravi // poboljšati se: hči se je letos v šoli popravila; pijanec se težko popravi poprávljen -a -o: prodam generalno popravljen avtomobil; čez tri dni bo stroj popravljen; druga, popravljena izdaja; s tem bo krivica popravljena; šola je bila sezidana pred sto leti, popravljena pa lani; knjigo so, nekoliko popravljeno, še dolgo uporabljali ♪
  22.      poprávljati  -am nedov., stil. popravljájte; stil. popravljála (á) 1. odpravljati okvaro, poškodbo česa: popravljati čevlje, dežnike; ali zna popravljati šivalne stroje / kje popravljajo igrače // delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popravljati cesto, streho // dajati ustreznejšo, primernejšo obliko: popravljati staro hišo / popravljati verze mlajšim pesnikom 2. povzročati, da kaj postane boljše; izboljševati: popravljati načrt; pog. dobro naredi, da ne bo treba popravljati za teboj / ti ukrepi popravljajo stanje; položaj se popravlja / vreme se popravlja 3. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu: popravljati besedilo; profesor popravlja naloge / učitelj ga je poslušal in včasih popravljal / popravljati matematične naloge 4. delati, da kaj slabega ne obstaja več: popravljati krivice 5. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravljati bolniku blazino; popravljala je otroku kapico; ko je bilo vse naloženo, je bilo treba tu in tam še kaj popravljati in preložiti; presedal se je in se popravljal na stolu; popravljati si nogavice / popravljati si lase s čela / popravljati z grebljico ogenj, žerjavico 6. dopolnjevati, deloma spreminjati prej povedano: brž je začel popravljati svojo izjavo / saj nisem Janez, Tone sem, ga je popravljal / dov., navadno pri radijskem, televizijskem napovedovanju predstava se začne ob sedmih. Popravljam: ob osmih ● ekspr. pisatelj v noveli popravlja življenje olepšuje ◊ agr. popravljati vino izboljševati kakovost vina z dodajanjem sladkorja moštu ali z uravnavanjem kislosti vina poprávljati se nav. ekspr. postajati (bolj) zdrav, krepek: bolnik se že popravlja / po dežju se je rastlina začela hitro popravljati popravljáje: stal je pred ogledalom, popravljaje si kravato popravljajóč -a -e: ozrla se je, leno popravljajoč si lase ♪
  23.      popredmétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: v pesmi je popredmetil svoja notranja doživetja; delo se popredmeti v izdelku 2. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: popredmetiti kulturne, duhovne vrednote / popredmetiti medčloveške odnose / popredmetiti človeka popredméten -a -o: popredmeteni odnosi; popredmetene ideje; popredmeteno človekovo bistvo ♪
  24.      poročílo  -a s (í) 1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo; lažno, zanesljivo, zaupno poročilo; poročila očividcev; poročilo s fronte / vremensko poročilo / poročila si nasprotujejo; publ. podati poročilo o delu poročati // tako besedilo, sestavek: napisati, poslati, prebrati poročilo; dolgo, izčrpno, pomanjkljivo poročilo; šifrirano poročilo / publ. predložiti poročilo v odobritev / blagajniško, zdravniško poročilo; pismeno, ustno poročilo // mn. radijska, televizijska oddaja iz takih besedil, sestavkov: zadnja večerna poročila; napovedovalec poročil / sporočiti kaj med poročili / notranjepolitična poročila; športna poročila 2. star. sporočilo: dobil je poročilo, da mu je umrla žena; prinesti veselo poročilo ◊ šol. letno poročilo šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; voj. dnevno poročilo ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah ♪
  25.      porokováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo ♪

   1.643 1.668 1.693 1.718 1.743 1.768 1.793 1.818 1.843 1.868  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA