Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vre (143-167)


  1.      opovréči  -vŕžem dov., opovŕzi opovŕzite in opovrzíte; opovŕgel opovŕgla (ẹ́ ȓ) zastar. ovreči: s temi dokazi ni bilo mogoče opovreči teorije; opovrgel ji je vse, kar je trdila ♪
  2.      otovréj  prisl. (ẹ̑) zastar. ob tem času, ob tej uri: jutri otovrej se spet vidimo ♪
  3.      ovréči  ovŕžem dov., ovŕzi ovŕzite in ovrzíte; ovŕgel ovŕgla (ẹ́ ȓ) 1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo / ovreči plan ne sprejeti; knjiž. ovrgli so vse stare navade opustili, odpravili / star. dve vreči pšenice so mu ovrgli izvrgli // jur. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: ovreči oporoko, pogodbo; sodbo je sodišče druge stopnje ovrglo 2. star. negativno oceniti: njegovo dejanje so ovrgli vsi sosedje / roman je kritika ovrgla 3. star. vreči, dati: okoli debla so ovrgli slamo / ovrgel si je nahrbtnik oprtal ovŕžen -a -o: ovrženi dokazi; ovržena oporoka, trditev ♪
  4.      ovrednôtenje  -a s (ȏ) glagolnik od ovrednotiti: estetsko ovrednotenje literarnega dela / razprava zasluži ovrednotenje kot znanstvena in leposlovna stvaritev ♪
  5.      ovrednôtiti  -im dov. (ō ȏ) določiti, ugotoviti vrednost, pomen, kakovost česa: ovrednotiti opravljeno delo, knjigo; to poezijo je treba natančneje opisati in ovrednotiti; nanovo ovrednotiti kaj; sociološko in moralno ovrednotiti / ovrednotiti delovno mesto / kritično ovrednotiti prehojeno pot, stališča, tendence // priznati komu, čemu vrednost, pomembnost: umetnika so znali prav ovrednotiti šele po smrti; to bi njegovo delo višje ovrednotilo ovrednôten -a -o: ovrednotena delovna mesta; njihovo delo ni prav ovrednoteno ♪
  6.      ovréti  ovrèm dov., ovŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. zadržati, zavreti: težko je ovreti njegovo jezo; to bo ovrlo razvoj; ovreti tok česa // preprečiti, onemogočiti: ovrli so jim odhod ♪
  7.      pocvréti  -cvrèm dov., pocvŕl (ẹ́ ȅ) 1. krajši čas cvreti: narezano slanino pocvremo in dodamo čebulo 2. pog., ekspr., v zvezi z jo steči, zbežati: nenadoma jo je pocvrl po hodniku ♪
  8.      podvréči  -vŕžem dov., podvŕzi podvŕzite in podvrzíte; podvŕgel podvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: prav kmalu ga je dokončno podvrgel; podvreči se vodstvu / tega človeka je težko podvreči / podvrgel se je njegovi volji // navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: vse sosednje pokrajine je podvrgel svoji deželi; podvrgel si je velik del ozemlja / podvreči si nezavedno ljudstvo 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega manj pomembno; podrediti: umetnik je znal podvreči sredstva obliki / podvreči odločitev svojim načelom 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik: podvreči delo kritiki, oceni; le neradi so se podvrgli kritiki / podvrgel se je operaciji, preiskavi operirali, preiskali so ga 4. star. pripisati, prisoditi kaj neresničnega; podtakniti: podvrgli so mu krivdo, da bi ga spravili v nesrečo podvŕžen -a -o 1. deležnik od podvreči: carini, davku podvrženo blago; kritiki podvržena dela; popolnoma ji je podvržen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: zelo je podvržen branju, lenarjenju / biti podvržen slabostim b) možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: podvržen je pljučnici / kapi podvrženi ljudje // publ. izraža možnost spremembe lastnosti, stanja: razvoj je podvržen spremembam / te vrste tkanina ni podvržena modi ♪
  9.      polnovréden  -dna -o [u̯n] prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. ki ima vse pričakovane pozitivne lastnosti, značilnosti: iz te šole je izšlo veliko polnovrednih delavcev / to je polnovreden dokaz za njegove poštene namene zadosten, prepričljiv; šah se mu je zdel polnovredna športna panoga enakovredna; odpadke izkorišča druga tovarna kot polnovredno surovino dobro, kvalitetno ◊ agr. polnovredno krmilo krmilo, katerega hranilne snovi se v celoti, popolnoma izkoristijo; fin. polnovredni kovani denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; obrt. polnovredni kruh kruh iz moke, ki ji niso odvzeti otrobi polnovrédno prisl.: umrlega ne bo mogoče tako kmalu polnovredno nadomestiti ♪
  10.      polnovrédnost  -i [u̯n] ž (ẹ́) publ. lastnost, značilnost polnovrednega: nekatere pridobitve civilizacije ogrožajo biološko polnovrednost človeka; umetniška polnovrednost dela ♪
  11.      povréči  -vŕžem dov., povŕzi povŕzite in povrzíte; povŕgel povŕgla (ẹ́ ȓ) pri živalih spraviti iz rodil mladiče, mladiča: svinja je povrgla sedem prašičkov / psica povrže tudi dvakrat na leto / ne more iti od doma, ker bo krava povrgla povŕžen -a -o: povržen mladič ♪
  12.      povrêslo  in povréslo -a s (é; ẹ́) zvit šop bilk, slame za vezanje snopov: delati povresla; položiti nažeto pšenico na povreslo ♪
  13.      povréti  -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. krajši čas vreti: ko prilijemo vode, naj jed še nekoliko povre 2. agr. končati vrenje: mošt je povrel povréti se in povréti z vretjem se porabiti: mleko se je povrelo; voda v kozici se je preveč povrela ♪
  14.      povrévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat vreti: kava ne sme povrevati ◊ biol., kem. spreminjati organske snovi z delovanjem encimov povrévati se in povrévati z vretjem se porabljati: voda se povreva ♪
  15.      precvréti  -cvrèm dov., precvŕl (ẹ́ ȅ) ponovno scvreti: ko so se ocvirki začeli kvariti, jih je precvrla; precvreti maslo // (nekoliko) scvreti: precvreti čebulo, slanino precvŕt -a -o: zabeliti s precvrto čebulo ♪
  16.      prevréči  -vŕžem dov., prevŕzi prevŕzite in prevrzíte; prevŕgel prevŕgla (ẹ́ ȓ) 1. spremeniti lego, položaj česa; prevrniti: vihar je prevrgel kozolec; prevrgla je stol; konj se je splašil in prevrgel voz // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: sunil ga je in ga prevrgel v sneg / udarec jo je prevrgel 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: ponesrečenca so prevrgli na hrbet; prevrgel se je na postelji 3. ekspr. nahitro spremeniti, predrugačiti: domišlja si, da bo prevrgel svet / njegova smrt je popolnoma prevrgla njeno življenje / prevreči prepričanje; nenadoma je prevrgel svoj sklep 4. redko hitro, sunkovito spraviti kaj z enega mesta na drugo; premetati: vojaki so jim vse prevrgli / pri preiskavi so prevrgli vse stanovanje prizadevno preiskali, pregledali // narediti, da postane kdo drug deležen česa; preložiti: prevreči dolžnosti, skrbi na druge ● star. nemudoma sta prevrgla jezik začela govoriti v drugem jeziku; knjiž. prevreči pogovor drugam zasukati prevréči se knjiž., v zvezi z v spremeniti se, zlasti v kaj slabšega; sprevreči se: žalost se je prevrgla v bolezen; smeh se je prevrgel v jok; veter se prevrže v vihar ● publ. četa se je prevrgla v sosednjo vas premaknila, premestila; knjiž. veter se je prevrgel obrnil; star. vreme se bo prevrglo spremenilo prevŕžen -a -o: drugam prevržene skrbi ∙ star. zadišalo je po mokri prevrženi zemlji preorani ♪
  17.      prevréd  prisl. (ẹ̑) nar. prezgodaj, prekmalu: ali sem prevred prišel; nikar se prevred ne veselite ♪
  18.      prevrednôtenje  -a s (ȏ) glagolnik od prevrednotiti: telesna vzgoja doživlja pomembno prevrednotenje; prevrednotenje nekaterih umetniških del je nujno; prevrednotenje tradicionalnih norm / prevrednotenje vrednot ♪
  19.      prevrednotévanje  -a s (ẹ́) dajanje, prisojanje čemu druge, drugačne vrednosti kot prej: kritično prevrednotevanje česa / čas prevrednotevanja vrednot ♪
  20.      prevrednôtiti  -im dov. (ō ȏ) dati, prisoditi čemu drugo, drugačno vrednost kot prej: prevrednotiti pisateljevo delo; prevrednotiti umetnostno preteklost / prevrednotiti vrednote prevrednôten -a -o: uprizoritev te drame je odsev razvrednotenih, ne prevrednotenih vrednot; prevrednoteno delo ♪
  21.      prevrélka  -e ž (ẹ̑) vrtn. tekočina za zalivanje rastlin, nastala z naravnim vrenjem živalskih iztrebkov v vodi: prevrelka iz kurjakov ♪
  22.      prevrétek  -tka m (ẹ̑) pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin: spiti prevretek / bezgov prevretek ♪
  23.      prevréti  -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) narediti, da kaj krajši čas vre: kis pred uporabo prevremo / nepreh. mleko naj dobro prevre // ponovno zavreti: tako jed je treba prevreti, ne samo pogreti ◊ agr. mošt je prevrel spreminjanje organskih snovi v njem z delovanjem encimov je končano prevrét -a -o: zaliti vložene kumarice s prevretim kisom; prevret mošt ♪
  24.      prevrévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat prevreti: jedi ne smemo prevrevati ♪
  25.      privréči  -vŕžem dov., privŕzi privŕzite in privrzíte; privŕgel privŕgla (ẹ́ ȓ) dati kaj k določeni količini, vsoti: privreči stotak k plačilu; za doto ji je privrgel še kravo privŕžen -a -o 1. deležnik od privreči: privržen denar 2. v povedni rabi, z dajalnikom ki ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov: biti privržen voditelju / bila mu je privržena z vsem srcem zelo ga je ljubila // ki ima zelo pozitiven odnos do česa, se zavzema za kaj sploh: biti privržen idejam revolucije, socializma ♪

   18 43 68 93 118 143 168 193 218 243  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA