Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vratnik (151-156)
- zavíhek -hka m (ȋ) sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču: poravnati zavihke; koničasti, ozki zavihki; gumbnica v zavihku plašča; suknjič brez zavihkov // zavihani, navadno robni del česa sploh: hlačni, rokavni zavihki; krzneni zavihek kape; zavihki na rokavih / zavihki pri škornjih / zavihek papirja, pločevine ♪
- zavihováti -újem nedov. (á ȗ) delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol: zavihovati liste / zaradi mraza so si zavihovali ovratnike usmerjali, obračali jih navzgor // dajati, polagati del ob robu na del pred njim: zavihovati rokave ♪
- zmŕzel -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) zmrznjen: zmrzel sneg; zemlja je še zmrzla / ekspr.: popolnoma zmrzla sta prišla domov; meti si zmrzle roke / ekspr. danes ni hladno, samo ti si preveč zmrzla zmŕzlo prisl.: zmrzlo si je privihal ovratnik; prim. zmrzniti ♪
- žélvast -a -o prid. (ẹ̄) tak kot pri želvi: želvaste izbokline / ekspr. želvasta glava ♦ med. želvasta obveza obveza, navadno za koleno, komolec, podobna izbočenemu želvjemu hrbtnemu oklepu; obl. želvasti ovratnik cevast ovratnik, napolnjen s penasto gumo ali vatelinom ♪
- žulíti in žúliti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati, povzročati žulj, žulje: novi čevlji ga žulijo; kamenček na peti me žuli; zelo žuliti // s tiščanjem, pritiskanjem povzročati komu poškodbo, poškodbe: ovratnik ga žuli; konja sedlo žuli 2. ekspr. držati kaj, preprijemajoč, predevajoč iz roke v roko: moški so žulili svoje klobuke v rokah; med rokami je žulila prazno skodelico 3. ekspr. imeti dolgo v ustih in grizljati: med zobmi žuli travno bilko; kar naprej žuli svojo cigaro, pipo / otrok je žulil prst sesal 4. ekspr. počasi jesti ali piti: žulil je skorjo kruha; ves večer je žulil pivo / žuli svoj kozarček 5. ekspr. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: negotovost me najbolj žuli / z oslabljenim pomenom skrbi me žulijo zelo sem v skrbeh 6. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: žulijo jih davki, izdatki; ljudje pač
govorijo o tem, kar jih najbolj žuli ● ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; žarg. žuli se za izpit uči se, študira žulèč -éča -e: žuleči čevlji ♪
- župàn 2 -ána m (ȁ á) v nekaterih slovanskih deželah, nekdaj plašču podobno moško vrhnje oblačilo s stoječim ovratnikom in z gubami na hrbtu: volnen, žametast župan ♪
1 26 51 76 101 126 151