Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vrat (69-93)


  1.      prèdprevráten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred prevratom leta 1918: predprevratne razmere / predprevratna doba ♪
  2.      prekolovrátiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. nespretno, opotekaje se prehoditi: pijan je prekolovratil pot domov // prehoditi sploh: to področje je dobro poznal, saj ga je že neštetokrat prekolovratil ♪
  3.      prevràt  -áta m (ȁ á) 1. navadno s prilastkom hitra, velika, navadno nasilna sprememba, zlasti v družbenem ali političnem življenju: narediti prevrat; poskus prevrata; čas po prevratu / ob prevratu leta 1918 nastala jugoslovanska država / oblast je prevzel z državnim prevratom udarom / družbeni, politični, socialni, vojaški prevrat 2. nav. ekspr. hitra, velika sprememba na kakem področju človekovega delovanja: z uvedbo oljne tehnike je nastopil v slikarstvu prevrat; prevrat v mišljenju ● zastar. vse bi rad hitro naredil, ta prevrat ta lahkomiselni, vihravi človek ◊ šport. sklonjeno narejen premet ♪
  4.      prevráten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na prevrat: prevratni čas / prevratni nazori; prevratne ideje, pesmi; preganjali so ga zaradi njegovega prevratnega delovanja / prevratni ljudje prevrátno prisl.: prevratno delovati, misliti; sam.: spremembo je doživljal kot nekaj prevratnega ♪
  5.      prevrátnež  -a m (ȃ) ekspr. prevratnik: to je upornik in prevratnež / mladi prevratneži ♪
  6.      prevrátnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od prevratnik: mlade prevratnice ♪
  7.      prevrátnik  -a m (ȃ) kdor si prizadeva za prevrat: pri njem so se zbirali prevratniki; preganjati prevratnike; nazori prevratnikov / ekspr. iskalci in prevratniki v umetnosti ♪
  8.      prevrátniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prevratnike: prevratniška dejavnost / prevratniški poskusi v literaturi // prevraten: pisal je prevratniške članke; prevratniške ideje ♪
  9.      prevrátništvo  -a s (ȃ) dejavnost prevratnikov: prevratništvo je hitro napredovalo / ekspr. prevratništvu v umetnosti ni bil naklonjen ♪
  10.      prevrátnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost prevratnega: prevratnost dobe / ekspr. prevratnost mladih umetnikov ♪
  11.      prikolovrátiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. nespretno, opotekaje se priti: pijan je prikolovratil domov; prikolovratil je sredi noči / iz mesta je prikolovratila s kolesom se je pripeljala ♪
  12.      razvràt  -áta m (ȁ á) neupoštevanje moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: ob splošni krizi se je začel širiti razvrat; sla ga žene v vedno večji razvrat / moralni, politični razvrat; vdajati se spolnemu razvratu ♪
  13.      razvráten  -tna -o prid., razvrátnejši (ā) ki ne upošteva moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: njegovi nauki so razvratni; razvratne misli; razvratno vedenje, življenje // ki ravna v nasprotju z moralnimi zakoni, družbenimi normami, zlasti glede spolnosti: razvraten človek; ta ženska je veljala za razvratno razvrátno prisl.: razvratno živeti ♪
  14.      razvrátnež  -a m (ȃ) ekspr. razvraten človek: postal je pijanec in razvratnež ♪
  15.      razvrátnica  -e ž (ȃ) ekspr. razvratna ženska: imeli so jo za razvratnico ♪
  16.      razvrátnik  -a m (ȃ) ekspr. razvraten človek: razvratniki in pokvarjenci ♪
  17.      razvrátnost  -i ž (ā) lastnost razvratnega človeka: mnogi vedo za njegovo razvratnost // ekspr. razvratno dejanje: počenjati razvratnosti / pijančevanje in razvratnost razvrat ♪
  18.      restavratêr  -ja m (ȇ) v nekaterih deželah lastnik restavracije, gostinskega obrata: poročila se je z bogatim restavraterjem ♪
  19.      restavrátor  -ja m (ȃ) kdor restavrira, obnavljavec: restavrator srednjeveških fresk; posvetovanje restavratorjev ♪
  20.      restavrátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na restavratorje ali restavriranje: restavratorska dela so že končana / restavratorska delavnica / buržoazne restavratorske težnje ♪
  21.      restavrátorstvo  -a s (ȃ) dejavnost restavratorjev: posvetil se je restavratorstvu; šola za restavratorstvo ♪
  22.      tankovrát  in tankovràt tudi tenkovrát in tenkovràt -áta -o [tretja in četrta oblika tǝn] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima tanek vrat: tankovrat človek / tankovrata steklenica ♪
  23.      trdovráten  -tna -o prid., trdovrátnejši (ā) 1. ki ne popusti v kaki stvari kljub prigovarjanju, dokazom o neustreznosti: v svojih nazorih trdovraten človek; bil je trdovraten, nihče ga ni mogel pregovoriti / ekspr. trdovraten grešnik, tat / trdovratno tajenje obdolženca // ekspr. vztrajen, odločen: trdovraten borec za pravice / kljub težavam je ostal trdovraten v svojih prizadevanjih / spustili so se v trdovraten boj s sovražnikom 2. ekspr. težko odstranljiv: trdovraten madež / trdovratni ostanki preteklosti; trdovratno čustvo // težko ozdravljiv: trdovraten kašelj; trdovratna bolezen // dolgotrajen: trdovraten dež, mraz / trdovraten spor ● zastar. ljudje so bili do nje trdovratni neusmiljeni trdovrátno prisl.: trdovratno kaj iskati; trdovratno molčati; trdovratno tajiti, se upirati ♪
  24.      trdovrátnež  -a m (ȃ) ekspr. trdovraten človek: trdovratnež je vztrajal pri svoji odločitvi; samovoljnež in trdovratnež ♪
  25.      trdovrátnost  -i ž (ā) 1. lastnost trdovratnega človeka: popustil je pred fantovo trdovratnostjo; storiti kaj iz trdovratnosti; svojeglavost in trdovratnost // ekspr. vztrajnost, odločnost: zagovarjati kaj z veliko trdovratnostjo; trdovratnost pri uvajanju novosti 2. ekspr. težka odstranljivost: trdovratnost madežev / trdovratnost sistema ♪

   1 19 44 69 94 119 144 169 194 219  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA