Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vrat (19-43) 
- vratíšče 1 -a s (í) bot. del rastline med korenino in steblom; koreninski vrat ♪
- vratíšče 2 -a s (í) prostor ob vratih: z zaveso zakrito vratišče; vratišče in oknišče ♪
- vrátnica 1 -e ž (ȃ) 1. vratno krilo: natakniti, odpreti vratnico; vratnica in oknica / vratnica omare 2. mn., knjiž. rolo, rebrača: spustiti vratnice; železne vratnice; vratnice na vratih in izložbah trgovine 3. šport. pokončni del nogometnih vrat: žoga je zadela levo vratnico; stati med vratnicama // vsaka od obeh palic, ki označujeta tekmovalna vrata: podreti vratnico pri slalomu ◊ anat. portalna vena, vratarnica ♪
- vrátnica 2 -e ž (ȃ) zastar. davica: otroci so umirali za vratnico ♪
- vratníca -e ž (í) nav. mn., nar. prekmursko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: ustaviti voz s plugom na vratnicah ♪
- vrátnik -a m (ȃ) knjiž. podboj: vrata se prilegajo vratniku ♪
- vrátnik tudi vratník -a m (ȃ; í) 1. vratovina: jesti vratnik 2. zastar. ovratnik: vratnik suknjiča ♪
- vratník -a m (í) nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: obrniti plug na vratniku; pasti po vratnikih ♪
- vratolòm -ôma m (ȍ ó) ekspr. 1. dejanje, pri katerem si osebek lahko zlomi vrat: taka dejanja so pravi vratolomi 2. kdor si zaradi svoje drznosti, tveganja lahko zlomi vrat: ta človek je pravi vratolom ♪
- vratolómen -mna -o prid. (ọ̄) ekspr. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strme ∙ ekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna 2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič vratolómno prisl.: vratolomno voziti ♪
- vratolómnost -i ž (ọ̄) ekspr. 1. lastnost, značilnost vratolomnega: vratolomnost skoka 2. vratolomno dejanje: plezanje po teh skalah je prava vratolomnost ♪
- vratovína -e ž (í) svež ali prekajen svinjski vrat: narezati vratovino / prekajena vratovina ◊ usnj. usnje iz kože z vratu ♪
- debelovráten -tna -o prid. (ȃ) ki ima debel vrat: debelovratna žival ♪
- dolgovrát in dolgovràt -áta -o [u̯g] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolg vrat: visok, dolgovrat fant / dolgovrata žirafa / dolgovrat vrč ♪
- dolgovráten -tna -o [u̯g] prid. (ȃ) redko dolgovrat: dolgovraten labod ♪
- doprevráten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čas do prevrata: doprevratne razmere ♪
- dvóvráten -tna -o prid. (ọ̑-á) ki ima dvoje vrat: dvovraten avtomobil / dvovratna omara ♪
- golovrát in golovràt -áta -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gol vrat: golovrata ženska / pri hiši imajo skoraj same golovrate kokoši ♪
- golovrátka -e ž (ȃ) golovrata kokoš: to jajce je znesla golovratka, ne čopka ♪
- kolóvrat -a m (ọ̑) 1. lesena priprava za ročno predenje: poganjati, vrteti kolovrat; presti na kolovratu; sedeti pri kolovratu, za kolovratom 2. nar. klepetava ženska, navadno starejša: tega kolovrata ne morem poslušati ◊ etn. kolovrat lesena ali kovinska priprava za zategovanje vrvi pri povezovanju s senom naloženega voza; lončarski kolovrat lončarsko kolo, vreteno ♪
- kolóvraten -tna -o (ọ̑) pridevnik od kolovrat: kolovratno kolo ♪
- kolovráten -tna -o prid. (á ā) ekspr., redko ki (rad) hodi brez cilja: kolovraten fant / kolovratno popotovanje ♪
- kolovrátenje -a s (á) glagolnik od kolovratiti: kolovratenje po mestnih ulicah / vrnil se je s svojega dolgega kolovratenja po svetu ♪
- kolovrátež -a m (ȃ) ekspr. kdor (rad) hodi brez cilja: avto je zbil nekega vinjenega kolovrateža ♪
- kolovrátiti -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. nespretno, opotekaje se hoditi: pijanec je kolovratil po cesti / zgrešil je pot in kolovrati kar počez preko njiv 2. hoditi brez cilja: ves dan je kolovratil okrog; kolovrati po gozdu // slabš. hoditi: pogosto kolovrati tod mimo / samo okrog kolovrati, nič ne dela ● slabš. dvajset let je kolovratil po svetu bival, živel v različnih krajih zunaj doma ♪
1 19 44 69 94 119 144 169 194 219 
