Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vrat (1.251-1.275)


  1.      škrbljáti  -ám nedov. (á ȃ) škrebljati: miš škrblja pod podom / mačka škrblja s krempeljčki po vratih / po strehah škrblja dež ♪
  2.      škrepetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko šklepetati: zobje mu škrepetajo od mraza / zaloputnil je z vrati, da je ključavnica še nekaj časa škrepetala ♪
  3.      škríp  -a m (ȋ) škripanje: prebudil ga je škrip vrat; škrip stopnic, zavor / zdrzniti se ob vsakem škripu ♦ obrt. čevlji na škrip nekdaj čevlji z usnjenim vložkom med podplatom in notranjikom, ki pri hoji povzroča škripanje ♪
  4.      škripánje  in škrípanje -a s (ȃ; í) glagolnik od škripati: škripanje je utihnilo; škripanje vrat / škripanje z zobmi / dovolj mi je tega škripanja, nehaj igrati / škripanje divjega petelina ♪
  5.      škrípati  tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami // s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni 2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici 3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino 4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro 5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti ● ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govoril ◊ lov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi škripáje: dvigalo se je škripaje ustavilo škripajóč -a -e: škripajoč so se odprla vrata; škripajoče kolo ∙ ekspr. škripajoč mraz hud, velik ♪
  6.      škrípav  -a -o in škripàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki škriplje: škripave stopnice; odpreti škripava vrata / ekspr. tehnično škripava komedija pomanjkljiva ♪
  7.      škrípniti  -em dov. (í ȋ) 1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratek, visok glas: zapah je škripnil in vrata so se odprla; brezoseb. v ključavnici je škripnilo // s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratek, visok glas: nehote je škripnil z zobmi 2. nizko umreti: lansko zimo je škripnil ♪
  8.      škripòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž. škripanje: škripot vrat ♪
  9.      škŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko škrtniti: vrata so škrknila / veja je škrknila pod nogami ♪
  10.      škróbati  -am nedov. (ọ̑) redko škrobiti: škrobati ovratnike škróban -a -o: škrobana tkanina ♪
  11.      škróbiti  -im nedov. (ọ̄) prepajati s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: škrobiti ovratnike, prtičke škróbljen -a -o: škrobljeno perilo ♪
  12.      škŕt  medm. (ȓ) posnema kratek, rezek glas pri drgnjenju, trenju: škrt, je naredilo v ključavnici in vrata so se odprla; škrt, škrt, se je ponoči slišalo s podstrešja / izrezovala je figurice iz kartona: škrt, škrt, škrt ♪
  13.      škŕtati  -am nedov. (ŕ) ob premikanju dajati kratke, rezke glasove: ključ škrta v ključavnici; pero, plug, žaga škrta; škarje škrtajo; ura škrta; brezoseb. v temi je škrtalo / pesek, sneg škrta pod škornji škriplje; suhe veje so škrtale pod nogami pokale // povzročati s čim take glasove: v spanju škrtati z zobmi / z nožem škrtati po kamnu; škrtati s peresom po papirju pisati s peresom, ki škrta / miš, podgana škrta ● ekspr. vozovi so počasi škrtali po cesti škrtajoč se premikali; škrtal je pri pijači skoparil; ekspr. novinarji so škrtali s fotografskimi aparati fotografirali; ekspr. razbojniki, je škrtal oče jezno govoril škrtáje: vrata so se škrtaje odprla škrtajóč -a -e: škrtajoč z zobmi, je odšel; škrtajoči zapahi ♪
  14.      škŕtniti  -em dov. (ŕ ȓ) ob premaknitvi dati kratek, rezek glas: ključ je škrtnil v ključavnici; kljuka, ura škrtne; petelin puške škrtne; stikalo je škrtnilo; vrata so škrtnila; brezoseb. v sobi je škrtnilo / kamen, pesek je škrtnil pod čevlji; suha vejica je škrtnila pod nogami počila // povzročiti s čim tak glas: škrtniti z zobmi ♪
  15.      špaléta  -e ž (ẹ̑) grad. ploskev, ki v debelini stene omejuje odprtino oken, vrat: v špaleto vstaviti podboj / okenska, zidna špaleta ♪
  16.      špêhast  -a -o prid. (é) pog. zelo umazan, zamaščen: špehast klobuk, rob ovratnika ∙ pog., ekspr. brati špehaste knjige debele in umazane ♪
  17.      špíčka  -e ž (í) nav. mn., pog. čipka: spalna srajca s špičkami okoli vratu ♪
  18.      špijónček  -čka m (ọ̑) knjiž. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledal je skozi špijonček, kdo je zunaj ♪
  19.      špránja  -e ž (á) dolga, ozka odprtina v trdni snovi: v vratih se je pokazala špranja; narediti, zamašiti špranjo; opazovati kaj skozi špranjo v steni; skozi špranje je mrzlo pihalo; zabiti klin v skalnato špranjo / voda je širila drobne razpoke v špranje in luknje // dolga, ozka odprtina sploh: špranje med deskami so postajale vedno večje; skozi špranjo pod vrati je porinil pismo v sobo / ekspr. v oblakih se je pokazala svetla špranja / ekspr. stisniti oči v špranjo; odprl je vrata za špranjo na široko ♦ anat. špranja med glasilkama ♪
  20.      špránjast  -a -o prid. (á) poln špranj: lesena stena je bila razpokana in špranjasta; špranjasta vrata / špranjasta baraka / ekspr. špranjaste oči priprte ♪
  21.      špránjica  -e ž (á) manjšalnica od špranja: zamašiti špranjice; gledati skozi špranjico v vratih / oči so se zožile v dve špranjici ♪
  22.      štêkelj  -klja m (é) star. 1. tečaj: sneti vrata s štekljev 2. železna konica na palici: med hojo je s štekljem udarjal ob kamenje na poti ● nar. šteklji na njivi strnišče ♪
  23.      štépa  -e ž (ẹ́) nižje pog. (okrasni) šiv: poživiti obleko s štepami; ovratnik s štepo ♪
  24.      štépati  -am nedov. (ẹ́) nižje pog. šivati s šivalnim strojem: enakomerno, hitro štepati; krojiti in štepati / čevljar štepa gornje usnje na podplat ga prišiva s šivalnim strojem // delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: štepati obrobo na ovratniku; štepati s svilo ♪
  25.      štíkati  -am nedov. (í) nižje pog. vesti vezem: sestra rada štika; štikati s prejico, z volno štíkan -a -o: obleka s štikanim ovratnikom ♪

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA