Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vranica (2)

1.      vránica  -e ž (á) organ v levem zgornjem delu trebušne votline med želodcem in rebri, v katerem se razkrajajo rdeče krvne celice in nastajajo bele: z operacijo odstraniti vranico; otekla vranica ♪
2.      slezéna  -e ž (ẹ̑) zastar. vranica: otekla slezena ♪