Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vrč (14-38)



  1.      čvrčáti  -ím nedov. (á í) redko cvrčati: lastovke, murni čvrčijo / polena čvrčijo v peči
  2.      čvrčkáti  -ám in čvŕčkati -am nedov.; ) redko ščebetati, čebljati: jata škorcev čvrčka nad travnikom
  3.      švŕckati  -am nedov. () ekspr. dajati kratke, nezveneče glasove: v čevljih mu je švrckala voda
  4.      švŕcniti  -em dov.) ekspr. steči, švigniti: švrcnil je mimo
  5.      zacvrčáti  -ím dov. (á í) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: lastovka zacvrči in odleti; od časa do časa je zacvrčal škržat // dati cvrčanju podobne glasove: v ponvi zacvrči mast; brezoseb. na ognjišču je zacvrčalo
  6.      bokál  -a [a tudi al] m () nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 litra: dati za bokal vina; bokal pšena / popila sta kar dva bokala // vrču podobna posoda: natočiti bokal; bokal je že spet prazen
  7.      cikáda  -e ž () zool. žuželka toplih krajev, katere samec cvrči; škržat: glasna pesem cikad
  8.      cín  -a m ( ) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
  9.      cínast  -a -o prid. () kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina
  10.      cíprčan  -a m (í) vino z otoka Cipra: vrč ciprčana
  11.      cúc  -a m () nar. dulec: Razjarjeni sin je zgrabil za vrč .. si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo (Prežihov)
  12.      cvetíšče  -a s (í) bot. razširjeni vrh cvetnega peclja: vrčasto cvetišče
  13.      cvŕk  -a m () 1. redko cvrčanje, cvrkut: cvrk ptičjih mladičev 2. nar., ekspr. klofuta, zaušnica: Tisti njen dober dan — kakor cvrk na njegovem licu (B. Pahor)
  14.      cvŕkati  -am nedov. ( ) 1. dajati ostre, pokljajoče glasove: čevlji cvrkajo; naložila je, da je koš kar cvrkal; sneg cvrka pod nogami 2. redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: cvrček je cvrkal cvrkajóč -a -e: previdno stopati po cvrkajočem podu
  15.      cvrketáti  -ám nedov.) cvrčati: lastovke glasno cvrketajo / sveča dogoreva in cvrketa // cvrkati: škornji so cvrketali po tlaku
  16.      cvrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko cvrčati: sinica cvrli / v peči je cvrlel ogorek
  17.      cvrlíkati  -am nedov. () oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: črički, kobilice, lastovke cvrlikajo
  18.      črépati  -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil
  19.      dodelávati  -am nedov. () približevati se koncu dela: lončar dodelava vrč / dodelavati pesniško delo
  20.      dolgovrát  in dolgovràt -áta -o [g] prid. (; á) ki ima dolg vrat: visok, dolgovrat fant / dolgovrata žirafa / dolgovrat vrč
  21.      dŕgniti  -em nedov., tudi drgníla (ŕ ) 1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla // z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja 2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila 3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice ● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr., redko vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika
  22.      dvórôčen  in dvóróčen -čna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̄) 1. nanašajoč se na dve roki: dvoročno delo / dvoročna sekira sekira, ki se drži z dvema rokama; dvoročna žaga žaga, ki jo vlečeta dva človekamuz. dvoročna skladba skladba, ki se izvaja z dvema rokama 2. ki ima dva roča, ročaja: dvoročni vrč
  23.      dvórôčka  -e ž (ọ̑-) arheol. vrč z dvema, navadno nesorazmerno velikima ročema
  24.      figúra  -e ž () 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure likigeom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugislabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
  25.      fírkelj  -klja in -na [kǝl] m () nar. vrču podobna posoda: piti vino iz firklja / izposojati si vino na firklje

   1 14 39 64 89  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA