Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vprežen (44)
- vpréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vprego: vprežni konj; vprežna živina / vprežna veriga; vprežna vrv zaprežnica / vprežni plug, voz; vprežna kosilnica ♪
- vpréženec -nca m (ẹ̑) redko vprežena žival: vpreženca sta hrzala, mukala ♪
- vpréženje -a s (ẹ̑) glagolnik od vpreči: vpreženje živali v voz ♪
- vpréženost -i ž (ẹ̑) stanje vpreženega: vpreženost je žival motila / ekspr. vpreženost v delo ♪
- četverovpréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen: četverovprežni konji / četverovprežna kočija ♪
- dvóvpréžen -žna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) v katerega se vpregata dve živali: dvovprežen koleselj, voz / dvovprežna konja ◊ žel. dvovprežna vožnja vožnja z dvema lokomotivama na čelu vlaka ♪
- ênovpréžen -žna -o prid. (ē-ẹ̑) v katerega se vprega ena žival: enovprežni voz; enovprežne sani ♪
- sòvpréžen -žna -o prid. (ȍ-ẹ̑) ki se vprega skupaj z drugim: sovprežni konj, vol ◊ grad. sovprežna konstrukcija konstrukcija iz debele jeklene pločevine in plasti betona, ki sta med seboj povezani ♪
- šesterovpréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šesterovprego: šesterovprežni konji / šesterovprežna kočija ♪
- štírivpréžen -žna -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na štirivprego: štirivprežni konji / štirivprežna kočija / štirivprežna vožnja ♪
- bívol -a m (ȋ) divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol ♦ zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus ♪
- četvér -i ž (ẹ̑) štirje konji, vpreženi v vozilo: voziti s četverjo / pripeljal se je v četver; zapreči v četver ♪
- četvéro štev. neskl. (ẹ̑) skupina štirih enot a) pri množinskih samostalnikih: četvero vilic, vrat b) pri drugih samostalnikih: četvero konj, mož // skupina štirih različnih enot: imel je četvero otrok, dva dečka in dve deklici / četvero vin štiri vrste vina; prisl.: voz, vprežen v četvero ♪
- četvero... prvi del zloženk nanašajoč se na število štiri: četverodelen, četveronožec / četverospev, četverovprežen ♪
- četverovpréga -e ž (ẹ̑) vprega s štirimi živalmi: vozil se je v razkošni četverovpregi / voditi četverovprego štiri v voz vprežene živali ♪
- dvóvpréga -e ž (ọ̑-ẹ̑) vprega z dvema živalma: peljati se z dvovprego; volovska dvovprega / voditi dvovprego dve v voz vpreženi živali ♪
- gíg -a m (ȋ) 1. lahek, navadno odprt enovprežen voz na dveh kolesih: voziti se z gigom 2. navt. dolg, lahek čoln na vesla na vojni ladji: poveljnik se je iz giga povzpel na ladjo ♪
- gromáden -dna -o prid. (ȃ) zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz ♪
- ížen ížna -o prid. (ȋ) nar. vprežen: zlodeji, dovolj dolgo so nas mučili kot ižno živino (Prežihov) ♪
- kabriolét -a m (ẹ̑) osebni avtomobil s karoserijo, katere streha se lahko zloži ali odstrani: pripeljal se je z novim športnim kabrioletom // nekdaj lahka kočija na dveh kolesih s streho, ki se da zložiti nazaj: v kabriolet je bil vprežen isker vranec ♪
- kámba -e ž (ȃ) ukrivljena lesena palica pri jarmu, ki objame vpreženi živali vrat od spodaj: vstaviti kambo v jarem ♪
- kočíja -e ž (ȋ) udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikov ● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom ♪
- kočíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kočijo: kočijsko okno / kočijski konj konj, vprežen v kočijo; kočijska vprega ♪
- kónjski tudi kônjski -a -o prid. (ọ́; ó) 1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja / konjska salama; konjsko usnje / konjski hlev; konjska odeja, oprava; konjsko čohalo / konjski hlapec; bil je konjski prekupčevalec / goji konjski šport; kasaške in konjske dirke; konjska vprega voz z vpreženimi konji; konjsko dirkališče prostor za konjske dirke 2. slabš. podoben konju: ima konjski obraz; plavolaska s konjskimi zobmi ● pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen ◊ bot. konjska kumina rastlina s pernato deljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Seseli; fiz. konjska moč
enota za merjenje moči, približno 740 W; šah. konjska končnica končnica, v kateri se igra le s kmeti in skakači; zool. konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus equi; konjska muha muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; konjska pijavka pijavka, ki sesa kri goveda in konj, Haemopis sanguisuga; konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus ♪
- ksébni -a -o prid. (ẹ̑) pri vpreženi živini levi: ksebni konj, vol / na ksebno stran je vpregel kravo; sam.: pognati ksebnega ♪
1 26