Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vpliv (101-125)


  1.      eksorcízem  -zma m (ȋ) rel. 1. izganjanje hudobnega duha, zarotovanje: priprave za eksorcizem 2. molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha: izgovarjati eksorcizme nad kom ♪
  2.      ekspanzíja  -e ž (ȋ) 1. osvajalno širjenje oblasti in različnih vplivov na tuje ozemlje, prodiranje: ustaviti ekspanzijo; izhod kapitalističnega gospodarstva v ekonomski ekspanziji; imperialistična ekspanzija; kulturna, teritorialna ekspanzija 2. velik porast, večanje česa: evropsko gospodarstvo je v ekspanziji; ekspanzija v proizvodnji jekla / silovita ekspanzija prebivalstva v Indiji ◊ fiz. ekspanzija plina večanje prostornine plina zaradi manjšanja tlaka, raztezanje plina ♪
  3.      eléktroluminiscénca  tudi eléktroluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom električnega toka ♪
  4.      eléktromagnetízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) elektr. magnetizem, ki nastane pod vplivom električnega toka ♪
  5.      elemènt  -ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi obravnavanega problema / smučarskih skokov ni mogoče trenirati po elementih / nasprotujoči si elementi njegovega značaja // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: združil je različne stilne elemente; baladni, lirski, realistični element literarnega dela; dekorativni element stavbe; vnašati folklorne elemente / luč je pomemben element Župančičeve poezije / v njegovem govoru je bilo čutiti elemente italijanščine; slovenski etnični element v Avstriji prebivalci slovenske narodnosti 2. mn. bistveni, osnovni del: spoznati elemente fizike; dobiti najvažnejše elemente znanja iz slovnice / porajajo se elementi nečesa novega 3. faktor, činitelj, dejavnik: kooperacija je zelo pomemben element v blagovni proizvodnji; elementi, ki vplivajo na razvoj odnosov med sosednima državama; vpliv gospodarskih, kulturnih elementov na oblikovanje zavesti 4. slabš., s prilastkom človek kot član družbe: razkrinkati špekulantske elemente; obvarovati kaj pred nezdravimi, tujimi elementi; asocialni, neodgovorni, nevarni, protidržavni elementi 5. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi: odkrili so nov element; halogeni, radioaktivni element; atomska masa elementa; valenca elementa 6. star. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila: voda je strašen element, kadar se razlije; v boju z elementi je moral prenesti nečloveške napore; divjanje naravnih elementov / riba lahko živi samo v svojem elementu v vodi ● pog. biti v (svojem) elementu biti razvnet, navdušen ob opravljanju priljubljenega dela; biti zelo dobro razpoložen ◊ bot. florni element rastline, značilne za določeno področje; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; voj. elementi streljanja podatki, po katerih se naravna orožje pri streljanju na cilj ♪
  6.      elementáren  -rna -o prid., elementárnejši (ȃ) 1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo 3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni 4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami ◊ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (pozitivni ali negativni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole elementárno prisl.: čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega ♪
  7.      eliminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ukiniti obstoj česa; odpraviti, odstraniti: eliminirati razdiralni vpliv; iz učnih programov so eliminirali nepotrebno učno snov; eliminirati medsebojna nasprotja / revolucija je eliminirala profesionalne generale iz političnega življenja ♦ mat. eliminirati neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; izločiti, odpraviti neznanko ♪
  8.      emócija  -e ž (ọ́) knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo: obvladati emocijo; pesem je nastala iz emocije; močna, silovita, velika emocija; dejanje pod vplivom trenutne emocije / umetniška emocija ♪
  9.      empirízem  -zma m (ȋ) 1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja: v njegovih prvih delih je še čutiti vpliv empirizma 2. metoda, ki se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: stati na stališču empirizma; politika, ki temelji na empirizmu ♪
  10.      encímski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na encim: encimski vpliv; encimsko delovanje / encimska kemija ♪
  11.      endogén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od znotraj, notranji: endogeni faktorji nastanka bolezni; človeka oblikujejo endogeni in eksogeni vplivi; endogeni vzroki hudodelstvenosti ♦ geol. endogene sile sile, ki imajo svoj izvor v zemeljski obli ♪
  12.      ênosméren  -rna -o prid. (ē-ẹ́ ē-ẹ̄) nanašajoč se na eno smer: a) enosmerna rast vej / promet je enosmeren; enosmerna cesta cesta, po kateri poteka promet samo v eni smeri / enosmerna vozovnica b) enosmeren vpliv; enosmerno proučevanje problema enostransko / značaj glavnega junaka je enosmeren je razvit samo v eni smeri ◊ elektr. enosmerni generator stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; enosmerni motor motor na enosmerni tok; enosmerni tok tok, ki ima stalno isto smer; enosmerna napetost napetost, ki ima stalno isto smer ênosmérno prisl.: promet poteka enosmerno ♪
  13.      estáblišment  -a m (ȃ) publ. uveljavljena plast ljudi, ki nadzoruje javno življenje in ohranja ustaljeni red v družbi: establišment je v krizi; upirati se establišmentu // navadno s prilastkom skupina ljudi, ki ima moč in vpliv v kaki organizaciji, na kakem področju: finančni, politični, univerzitetni establišment ♪
  14.      fáktor  -ja m (á) 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik, činitelj: glavni, pomembni, važni faktorji; kulturni, politični, vzgojni faktor; narediti kaj pod pritiskom zunanjih faktorjev; faktor gospodarstva, napredka, razvoja; morala je važen faktor človeškega duha / publ. odgovorni, odločilni faktorji bodo vso stvar proučili za to pooblaščeni organi ♦ biol. biotični faktorji; ekon. produkcijski faktorji produkcijska sredstva in delovna sila; med. Rh ali Rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles; imeti pozitivni Rh faktor 2. mat. število, ki se množi ali s katerim se množi: produkt je neodvisen od vrstnega reda faktorjev ♪
  15.      fanariótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fanariote: fanariotski vpliv / fanariotska duhovščina ♪
  16.      fárovž  -a m (á) pog. župnišče: zraven cerkve stoji farovž; postaviti farovž; iti v farovž / v vasi ima farovž velik vpliv duhovniki, duhovščina ∙ ekspr. začel je hoditi okoli farovža začel se je družiti z duhovščino ♪
  17.      fárški  -a -o prid. (ȃ) 1. slabš. duhovniški: farški list; to je naredil pod farškim vplivom 2. nar., v zvezi farške kapice grm z rdečimi plodovi, ki raste po gozdovih in mejah; trdoleska ♪
  18.      fatálen  -lna -o prid., fatálnejši (ȃ) ki ima neugoden, negativen vpliv na razvoj dogodkov; usoden, poguben: fatalna pomota; to ima lahko fatalne posledice; fatalno dejstvo / fatalne ideje / ekspr. fatalna ženska ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega ♦ med. fatalen potek bolezni // neizbežen, neogiben: trdijo, da je vojna fatalna ♪
  19.      favorít  -a m (ȋ) 1. kdor ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: favoriti so domačini; imajo ga za favorita; favoriti šahovskega turnirja; favorit v lahki kategoriji; pričakovana zmaga favoritov 2. knjiž. kdor uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenec: favoriti so se zgrnili okrog vladarja / že nekaj časa ni več favorit vseh ♪
  20.      favorítinja  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: naša tekmovalka spada med favoritinje; favoritinje v veleslalomu 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: kraljeva favoritinja ♪
  21.      favorítka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: veljale so za favoritke 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: postala je favoritka vsega dvora; carjeva favoritka ♪
  22.      fízika  -e ž (í) 1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / žarg. kupiti fiziko učbenik fizike 2. do 1848 drugi letnik filozofije ♪
  23.      fiziokratízem  -zma m (ȋ) političnoekonomski nauk 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na kmetijstvu: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem; vplivi fiziokratizma ♪
  24.      fiziologíja  -e ž (ȋ) veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti / profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe ♪
  25.      fizionomíja  -e ž (ȋ) redko fiziognomija: niti dva človeka si po fizionomiji nista enaka / kakšna bo fizionomija nove literarne revije / vpliv na fizionomijo trga ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA