Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

voziti (55-79)


  1.      gnój  -á in -a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja se ko petelin na gnoju / hlevski gnoj // redko gnojilo: izčrpani zemlji je treba dajati gnoj / umetni gnoj 2. gosta, navadno rumenkasto zelena tekočina, nastala pri nekaterih vnetjih: gnoj se cedi iz rane; brisati gnoj; gost gnoj 3. nizko zelo len, zanikrn človek: spodi ta gnoj od hiše; bil si in boš ostal gnoj ● ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. toliko je sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko ♪
  2.      gólf 2 -a m (ọ̑) osebni avtomobil nemške tovarne Volkswagen: voziti se z golfom ♪
  3.      gúmar  -ja m (ȗ) pog. voz z gumijastimi kolesi: voziti z gumarjem ♪
  4.      gúmno  -a s (ú) prostor, kjer se navadno mlati: zvoziti žito na gumno; udarjanje cepcev na gumnu ♪
  5.      hitróst  -i ž (ọ̑) 1. v časovni enoti opravljena pot: hitrost enakomerno narašča; povečati, zmanjšati hitrost; zaradi prevelike hitrosti je zaneslo vozilo s ceste; maksimalna, povprečna hitrost; hitrost vetra, zvoka; hitrost širjenja elektromagnetnih valov; hitrost sto kilometrov na uro; merjenje hitrosti / nadzvočna, svetlobna hitrost; pristajalna hitrost letala ♦ astr. ubežna hitrost ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; teh. ekonomična ali ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši; vrtilna hitrost 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri hitrosti // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati hitrost; voziti v tretji hitrosti, s tretjo hitrostjo ♪
  6.      hónda  -e ž (ọ̑) avtomobil, motorno kolo japonske tovarne Honda: voziti se s hondo ♪
  7.      hrám  tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram // nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami 2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram 3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama // stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama 4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti 5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame ♪
  8.      inštrúktor  -ja m (ú) kdor poučuje izven šole: dobiti, najeti inštruktorja; imeti inštruktorja za matematiko / (avtomobilski) inštruktor kdor uči voziti avtomobil ♪
  9.      izvòz  -ôza m (ȍ ó) 1. prodajanje blaga v drugo državo: omejiti izvoz; izvoz blaga, opreme, žita; izvoz na evropsko tržišče, v Ameriko; pospeševanje izvoza; izvoz in uvoz / publ. izvoz storitev / podjetje dela predvsem za izvoz; delež slovenskih podjetij v izvozu / publ. večina izdelkov te tovarne gre v izvoz se izvaža ♦ ekon. kompenzacijski izvoz ki ga država uvoznica plača z blagom v enaki vrednosti; izvoz kapitala nalaganje kapitala v drugi državi v obliki posojil, investicij v gospodarska podjetja ali v obliki pomoči // količina blaga, prodanega v drugo državo: izvoz narašča, pada, se podvoji; izvoz v vrednosti milijon dolarjev 2. kraj, prostor, kjer se vozi iz česa: urediti izvoz z dvorišča, s postaje, iz stranske ulice; izvoz na glavno cesto 3. glagolnik od izvoziti 2: izvoz gnoja iz hleva ♪
  10.      jádrnica  -e ž (ȃ) čoln ali ladja, ki se premika s pomočjo jader: jadrnica drsi po vodi; voziti se z jadrnico; bele, lahke jadrnice; obrežna jadrnica / tekmovalna, tovorna jadrnica; motorna jadrnica ki ima tudi motor ♪
  11.      jáhta  -e ž (ȃ) manjša ladja za šport in razvedrilo: križariti z jahto ob obali; voziti se z jahto; razkošna jahta; turisti z jahtami / motorna jahta ♪
  12.      jézero  stil. jezéro stil. jezêro -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne; napraviti jezero z umetno pregrado; reka se izliva v jezero; cesta je speljana ob jezeru; voziti se po jezeru; kopati se v jezeru; čisto, globoko jezero; breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska / Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda ♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero // ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša) // knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog ♪
  13.      júnec  -nca m (ú) 1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice // goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca 2. redko bik: gnati kravo k juncu 3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti // nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume ♪
  14.      kájak  -a m (ȃ) 1. lahek, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom: veslati v kajaku; voziti se s kajakom // šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kajaku / prvak v kajaku 2. majhen eskimski čoln iz lesenega ogrodja in živalskih kož z dvostranskim veslom: na ribolov so šli s kajaki ♪
  15.      kanú  -ja m (ȗ) 1. lahek, na obeh koncih navzgor upognjen čoln s kratkim veslom, ki ima eno lopato: voziti se s kanujem // šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kanuju na divjih vodah / prvak v kanuju 2. lahek, odprt indijanski čoln iz drevesne skorje, z veslom, ki ima eno lopato: poslikani bojni kanuji ♪
  16.      karjóla  -e ž (ọ̑) nižje pog. samokolnica: voziti s karjolo ♪
  17.      kímpež  -a m (ȋ) nar. gorenjsko ročni voziček, navadno na dveh kolesih: voziti blago s kimpežem ♪
  18.      kláda  -e ž (á) 1. velik, debel, neobdelan kos debla: voziti klade iz gozda; klop iz hrastove klade; je len, pijan kot klada zelo; spi kot klada trdno / stesati tram iz klade hloda // redko poleno, panj: grčavo klado je dal na ogenj / sekati drva na kladi tnalu 2. ekspr. velik kos kakega materiala; blok: kamnita klada; klade iz granita 3. slabš. neroden, okoren človek: take klade ne mara; ta lesena, pijana klada / kot psovka klada, kje imaš glavo ◊ metal. klada podolgovat kos (ulite) kovine za nadaljnjo obdelavo; kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih; zgod. klada srednjeveška mučilna priprava za uklenitev nog in rok ♪
  19.      klánec  -nca m (á) strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu; šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber // nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hrib ♦ fiz. poševna ravnina ♪
  20.      kljúka  -e ž (ú) 1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat 2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje: droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem / kljuke za gugalnice // na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje: sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko 3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje: držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice 4. žarg. negativna ocena (v šoli): dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini 5. slabš. nerazločno napisana črka: kdo bo te njegove kljuke bral 6. redko vijuga, zavoj: zajec dela kljuke / v kljukah voziti 7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska: oženil se je s staro kljuko ● ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito ◊ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici ♪
  21.      kočíja  -e ž (ȋ) udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikov ● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom ♪
  22.      kolesáriti  -im nedov. (á ȃ) voziti se s kolesom: tu je pred leti večkrat kolesaril / v prostem času najraje kolesari / že pet let načrtno kolesari se ukvarja s kolesarskim športom ♪
  23.      kolesníca  -e ž (í) 1. sled, ki jo zapusti kolo vozila: v vlažni zemlji je bilo videti sveže kolesnice; voz je zarezal globoke kolesnice / zavoziti iz kolesnic; v kolesnicah je stala voda 2. nav. mn., ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: dogodile so se stvari, ki so ga vrgle iz kolesnic; spet je v starih kolesnicah / hodijo po zvoženih kolesnicah ♪
  24.      kolíbri  -ja m (ȋ) 1. nav. mn., zool. majhne živobarvne južnoameriške ptice z dolgim, ozkim kljunom, Trochilidae: let kolibrijev 2. tip lahkega motornega kolesa znamke Tomos: voziti se s kolibrijem ♪
  25.      koló  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo // taka priprava kot del naprave, stroja, ki omogoča prenos gibanja: zob kolesa; jermen na kolesu drsi / kolesa transmisije / mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkoriščajo vodno energijo za pogon mlina 2. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon: sedel je na kolo in se odpeljal; voziti se s kolesom / stojalo za kolesa / dirkalno kolo; žensko kolo; kolo na prestave; kolo s pomožnim motorjem // v zvezi motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem: peljati se z motornim kolesom; najnovejši tip motornega kolesa / mehanik za motorna kolesa 3. ekspr., z rodilnikom, z oslabljenim pomenom kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek: kolesa časa so se vrtela; kolesa priprav so se zavrtela z veliko naglico / poganjati kolesa napredka; nihče ni mogel zaustaviti kolesa razvoja; kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj 4. zgod. srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa: bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo / mučilno kolo 5. nar. primorsko, v zvezi kolo sira hlebec sira: kupiti kolo sira ● ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; ekspr. otrok je prišel pod kolesa avtomobil ga je povozil; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni ◊ etn. lončarsko kolo, vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda; strojn. gonilno kolo ki žene drugo kolo; krmilno kolo del krmilnega mehanizma ladje, ki posredno deluje na krmilo tako, da se ladja premika v želeni smeri; napenjalno kolo za napenjanje jermena, ki teče čez jermenice; tekalno kolo zlasti pri žerjavih prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; vijačno ali polžasto kolo z izrezom na obodu, ki se prilega vijaku, polžu; zobato kolo z zobmi na obodu; šport. kolo bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah; teh. gnano kolo ki ga kdo ali kaj žene; pogonska kolesa ki ženejo vozilo; zavorno kolo na katerega obod pritisne zavorni element ♪

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA