Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vozar (11)
- vozár -ja m (á) knjiž. kdor vozi, prevaža s konjsko vprego; voznik, prevoznik: vozar je okomatal konja ♦ voj. vojak, ki vodi in oskrbuje konjsko vprego ♪
- vozára -e ž (ȃ) nav. mn., nar. ozara: s trnjem preraščene vozare ♪
- vozarína -e ž (ȋ) redko voznina: biti oproščen vozarine / plačati vozarino ♪
- vozáriti -im nedov. (á ȃ) 1. knjiž. voziti, prevažati, zlasti s konjsko vprego: pripovedoval je zgodbe iz časov, ko so še vozarili; vozariti blago iz Trsta na Dunaj 2. ekspr. voziti: vozariti avtomobil; vozariti semintja po mestu; navadno je vozaril sam / vozariti se na kolesu, s kolesom; rad se vozari v avtomobilu / vsak dan se vozari v službo ♪
- vozárjenje -a s (á) glagolnik od vozariti: z vozarjenjem je precej zaslužil / vozarjenje po mestu / vozarjenje z avtomobilom, vlakom / vozarjenje v šolo ga utruja ♪
- vozárna -e ž (ȃ) knjiž. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: na dvorišču je stala velika vozarna; spraviti voz v vozarno ♪
- vozárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na vozarje ali vozarstvo: vozarski konj, voz / spotoma so se ustavili v vozarski gostilni; vozarska pot ◊ voj. vozarska enota enota z vprežno živino in vlečnimi vozili za prevoz potrebščin po ozemlju, kjer ni mogoče uporabljati motornih vozil ♪
- vozárstvo -a s (ȃ) nekdaj dejavnost voznikov (s konjsko vprego): preživljal se je z vozarstvom ♪
- živožáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ima močen žar: živožarne zvezde / živožarno poldne ♪
- konjárna -e ž (ȃ) star. konjski hlev: hlapec je odvedel konja iz konjarne; dvorišče s konjarno in vozarno ♪
- odsluževáti -újem nedov. (á ȗ) v kmečkem okolju z delom nadomeščati dolžno plačilo za kaj: odsluževati vozarino, zemljo / najemnino in hrano je odsluževala z delom v kuhinji ♪