Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
voz (1.751-1.775)
- razdréti -drèm in -dêrem dov., stil. razderó; razdríte in razderíte; razdŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. dati kaj na sestavne dele: razdreti kosilnico, stroj; uro je razdrl in očistil; postelja se ni dala razdreti / razdreti kito razplesti; razdreti vozel razvezati / razdreti na sestavne dele 2. s silo narediti, da kaj razpade na dele, kose: otroci so razdrli ptičje gnezdo; vihar je razdrl slamnato streho; razdreti zid podreti, porušiti / naliv je razdrl cesto poškodoval, uničil // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: po končanem delu so razdrli zidarski oder / razdreti šotor 3. pog. sparati: razdreti krilo / razdreti pulover 4. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: s svojim vmešavanjem boš razdrla njegovo družino; razdreti prijateljstvo; njegovo razmerje s sodelavko se je kmalu razdrlo / novica je razdrla dobro razpoloženje 5.
ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: hotel mu je razdreti vse iluzije // razveljaviti: razdreti pogodbo; razdreti zaroko 6. ekspr. reči, povedati: pridi k nam, bomo kakšno pametno razdrli; razdreti šalo ● pog. najbolje bi bilo, da razdreva prenehava biti v ljubezenskem odnosu; ekspr. že večkrat napovedana poroka se je razdrla je ni bilo; ekspr. ženina smrt mu je razdrla načrte preprečila, onemogočila ◊ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji razdŕt -a -o: razdrto kolo; razdrto ravnotežje; upanje je bilo razdrto ∙ ekspr. postelja je še poležana in razdrta razmetana ♪
- razglasíti -ím dov., razglásil (ȋ í) narediti, da glasbilo ni (več) uglašeno: razglasiti klavir; glasbilo se je med prevozom razglasilo razglašèn -êna -o: razglašen klavir ∙ žarg., muz. zbor je razglašen ne poje, ne igra usklajeno, ubrano; knjiž. razglašeno tiktakanje ure neskladno, neubrano; prisl.: razglašeno igrati ♪
- razgnécan -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko razvožen, razhojen: voz se je počasi premikal po blatni in razgnecani cesti ♪
- razhodíti -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. s hojo, hojenjem poteptati, steptati: razhoditi sneg / razhoditi pot ∙ redko otroci so razhodili blato po vsej hiši raznesli 2. s hojo, rabo razširiti: pretesne čevlje bo treba razhoditi // s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: razhoditi pete pri čevljih / ljudje so travo popolnoma razhodili razhodíti se s hojo, hojenjem se razgibati: razhoditi se po dolgi vožnji; šel je na sprehod, da bi se razhodil; razhoditi (si) noge razhójen -a -o: razhojeni čevlji; blatna razhojena pot; razhojena tla; žito je razhojeno ♪
- razkládati -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj z vozila, živali: razkladati deske, vreče / delavci že razkladajo; razkladati ladjo, vagon 2. raba peša delati, da pride kaj na več mest; razlagati: razkladati listine po mizi / začela je razkladati kupljeno blago 3. ekspr. govoriti, pripovedovati: razkladati svoje modrosti; vsakomur je razkladala o svojih težavah / avtor razklada v članku svoje nazore 4. star. razlagati, tolmačiti: razkladati naravne pojave, sanje; natančno razkladati ♪
- razklopotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. razmajati: slaba pot je voz razklopotala razklopotáti se slabš. razgovoriti se: razklopotal se je, da se ni dal ustaviti razklopotán -a -o: razklopotan avtobus ♪
- razkvásiti -im tudi razkvasíti -ím dov., razkvásil (ā ȃ; ȋ í) zastar. razmočiti: dež je razkvasil navoženo zemljo razkvásiti se, tudi razkvasíti se nar. zrediti se: žena se je preveč razkvasila razkvášen -a -o tudi razkvašèn -êna -o: razkvašena zemlja ♪
- razlágati -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje 6.
podajati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov ♪
- razložíti -ím dov., razlóžil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj na več mest: razložil je svoje orodje po mizi / vso prtljago je razložil 2. dati, spraviti kaj s kakega vozila, živali: razložiti blago, tovor; razložiti prtljago z voza / razložiti vagon 3. narediti, da postane komu kaj jasno, razumljivo: vprašanja ni razumel, zato mu ga je moral razložiti; nakratko, podrobno razložiti // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razložiti komu svoj načrt; razložil mu je, kako je bilo 4. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: tega pojava še ne znamo razložiti; neprijetnega občutka si ni znal razložiti / to dejstvo nekoliko razloži njeno odločitev 5. narediti, povzročiti, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razložiti literarno besedilo; razložiti določbo, predpis 6. podati opis pojma z navedbo njegovih
bistvenih znakov: natančno razložiti; razložiti in definirati / razložiti besedo v slovarju; razložiti pojem družina ● star. razložiti svoje izdelke razstaviti, dati na ogled razložèn -êna -o: pojem ni jasno razložen; papirji, razloženi po mizi; poljudno razložena beseda ♦ muz. razloženi akord zaporedno izvedeni toni akorda ♪
- razmajáti -májem tudi razmájati -em tudi -am dov., razmájaj razmájajte tudi razmajájte; razmajál tudi razmájal (á á; á; ā) 1. povzročiti, narediti, da kaj ni več trdno, stabilno: razmajati mizo, stol; razmajati zob / razmajati vijak / potres je razmajal hišo; vlaki so razmajali most; eksplozija je razmajala stene bunkerja; stopnice so se razmajale; pren., ekspr. dolgovi so razmajali njihovo gospodarstvo; stari družbeni red se je razmajal 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja: močen veter je razmajal veje 3. ekspr. razgibati: razmajati odrevenele prste; vstal je, da bi se razmajal; razmajati si roke ● ekspr. pijača jim je razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. zgodaj zjutraj so se razmajali zvonovi so začeli zvoniti razmaján tudi razmájan -a -o: star, razmajan stol; razmajan voz; razmajani zobje; razmajana disciplina; njeno zdravje je razmajano ♪
- razoráti -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́) 1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon 2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz razorán -a -o: razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja ♪
- razpeljáti -péljem tudi -ám dov., razpêlji razpeljíte; razpêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljati vrvi, žice / razpeljati trto po zidu 2. narediti, da godni mladiči zapustijo gnezdo: kos je razpeljal mladiče (iz gnezda); siničke so se razpeljale; pren., ekspr. otroci so se že razpeljali 3. redko razvoziti: razpeljati blago po trgovinah razpelján -a -o: lepo razpeljana vinska trta; vrvi so že razpeljane ♪
- razpóčnik -a m (ọ̑) žel. z razstrelivom napolnjena priprava, ki se pritrdi na tirnice, da s pokom opozori strojevodjo na nevarnost pri nadaljnji vožnji: škatla z razpočniki ♪
- razporéden -dna -o prid. (ẹ̑) žel., navadno v zvezi razporedna postaja postaja, na kateri se razporejajo vlaki za vožnjo v različne smeri ♪
- razpréči -préžem dov., razprézi razprézite in razprezíte; razprégel razprégla; nam. razpréč in razprèč (ẹ́) 1. odpeti vprežno žival: razpreči konje / razpreči voz 2. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpreči trto po zidu / knjiž. razpreči spise po mizi razpostaviti // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpreči telegrafsko omrežje po državi razpréči se 1. rastoč (mrežasto) prekriti: plevel se je razpregel po njivi 2. ekspr. pojaviti se na kaki površini: po nebu so se razpregli sivi oblaki; pren. njihova moč se je razpregla čez vso Evropo razpréžen -a -o: razprežen konj; plevel, razprežen po njivi ♪
- razrahljáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da kaj ni več a) trdno sprijeto, gosto: razrahljati zemljo / razrahljati volno, žimo b) trdno, tesno nameščeno: razrahljati obveze, vezi; kravata se mu je razrahljala / razrahljati vozel / potres je razrahljal zidove 2. nav. ekspr. narediti, da postane kaj manj močno, izrazito: razrahljati disciplino; organizacija se je razrahljala ● ekspr. skrbi so mu razrahljale živce postal je živčen, razdražljiv; ekspr. zdravje se mu je razrahljalo ni več tako zdrav razrahlján -a -o: imeti razrahljane živce; zdel se mu je postaran in razrahljan; razrahljana prst ♪
- razškatláti -ám dov. (á ȃ) nar. razmajati: razškatlati voz ♪
- raztežíti -ím dov., tudi raztéži; raztéžil (ȋ í) redko razbremeniti: raztežiti vozilo ♪
- raztovárjati -am nedov. (á) spravljati kaj s prevoznega sredstva: raztovarjati hlode; raztovarjati blago s kamiona / raztovarjati ladjo ♪
- raztovóriti -im tudi raztovoríti -ím dov., raztovóril (ọ̄ ọ̑; ȋ í) spraviti kaj s prevoznega sredstva: raztovoriti premog; raztovoriti žito iz vagona / raztovoriti ladjo ♪
- raztrúpati -am dov. (ȗ) nar. razbiti, razdejati: raztrupati pohištvo, posodo; raztrupati voz na kose ♪
- razvážati -am nedov. (ȃ) z vožnjo spravljati na več mest: razvažati blago; razvažati z avtomobilom / ves dan je razvažal gnoj na njivo vozil ♪
- razvégati se -am se dov. (ẹ̄) postati vegast, kriv: kozolec se je razvegal razvégan -a -o: razvegan voz; pod v hiši je razvegan in črviv ♪
- razvézati in razvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti a) zavezano: razvezati čevelj, nahrbtnik; vreča se je razvezala / razvezati vezalke, vrv; trak se je razvezal / razvezati kravato / razvezati vozel b) povezano, zvezano: razvezati sveženj; paket se je razvezal / razvezati zvezane ujetnike 2. jur. narediti, da preneha pravno razmerje: razvezati pogodbo, delovno razmerje / razvezati zakonsko zvezo; sporazumno se razvezati 3. knjiž. dati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik je razvezal sonet 4. ekspr. povzročiti, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: gledanje takih filmov mu je razvezalo domišljijo; svoboda je razvezala njegovo ustvarjalnost / pijača mu je razvezala jezik začel je (dosti, sproščeno) govoriti ● redko hoja ga je razvezala sprostila; redko razvezati koga odgovornosti oprostiti, odvezati;
ekspr. v družbi se je razvezal postal sproščen, živahen ◊ lingv. razvezati besedo razložiti pomen besede z besedami, ki jo sestavljajo razvézan -a -o: razvezani čevlji; razvezan zakon; njegovi starši so razvezani; razvezana pentlja ♪
- razvezljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da razvezati: lahko razvezljiv vozel ♦ jur. zakonska zveza je razvezljiva ♪
1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851