Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

voz (1.376-1.400)


  1.      podléči  -léžem dov., podlézi podlézite; podlégel podlêgla; nam. podléč in podlèč (ẹ́ ẹ̑) 1. kljub upiranju, pomislekom priti v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegel je njenim čarom, njegovemu govorjenju / poezija je hitro podlegla tujim vplivom / publ.: podleči malodušju postati malodušen; spet je podlegel pijači je začel piti; se je opil // priti v položaj, ko zmaga nasprotnik: podleči boljšemu nasprotniku ni nečastno / mala podjetja so zaradi hude konkurence kmalu podlegla so propadla, izgubila samostojnost; publ. laneno olje je podleglo petroleju petrolej je izpodrinil laneno olje; podleči v pravdi izgubiti jo 2. publ. umreti zaradi česa: podleči pljučnici, poškodbam / ponesrečenec je med prevozom podlegel ♪
  2.      podložíti  -ím dov., podlóžil (ȋ í) 1. položiti, dati pod kaj z določenim namenom: podložiti komu blazino; podložiti desko, kamen; podložiti roko pod glavo / podložiti kolo (s kamnom), da voz ne bi drsel nazaj // dati valiti: podložiti koklji jajca 2. prišiti, prilepiti podlogo: podložiti obleko, suknjič / podložiti hlače na kolenih 3. zastar. podrediti, podvreči: vojskovodja je podložil vladarju novo deželo; podložiti si pokrajino / podložiti čustva razumu ● ekspr. starši so ga dobro podložili mu dali dobro gmotno osnovo; pog. le dobro se podloži za dolgo pot najej, nasiti ◊ film., rad. podložiti sliko dodati ji glasbo; muz. podložiti besedilo melodiji dodati ga; obrt. podložiti gumbnico okrepiti gumbnico s prednjimi vbodi, preden se obzanka podložèn -êna -o: z ovčjim krznom podloženi škornji; podložena deska se je zlomila ♪
  3.      podnévi  prisl. (ẹ̑) v času svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. ponoči: okna ima podnevi odprta / ekspr. nanjo je mislil podnevi in ponoči neprenehoma / nočna vožnja je bolj nevarna kot vožnja podnevi ♪
  4.      podnóžnik  -a m (ọ̑) 1. majhna nizka klop, navadno za pod noge: morala je stopiti na podnožnik, da je dosegla polico; sedeti na podnožniku; oblazinjen podnožnik / podnožnik za čiščenje čevljev // kar se da, postavi pod kaj sploh; podstavek: postaviti likalnik na podnožnik / na velikem podnožniku je bil pečen puran pladnju 2. stopnica (pri vozu, vozilu): voznik je stopil na podnožnik; podnožnik kočije ♪
  5.      podredíti  -ím dov., podrédil (ȋ í) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: prav kmalu ga je podredil; sin se noče podrediti očetu; prostovoljno se mu je podredil; žena si ga je hitro podredila / tega človeka je težko podrediti / stranke so se podredile odločitvi komisije; pren., ekspr. pohlep si ga še ni popolnoma podredil // z dajalnikom narediti, da ima kdo nižji, odvisen položaj: polkovnika so podredili staremu generalu 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: obrobne pokrajine je podredil središču; podredil si je velik del polotoka / vse okupirano ljudstvo je podredil svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: slikar je obliko podredil barvi / zasebne potrebe se morajo podrediti javnim b) odvisno: podrediti tujo besedo domači / podrediti vožnjo prometnim pravilom podrejèn -êna -o deležnik od podrediti: podrejen položaj; tam je žena podrejena možu; podrejena ljudstva so se uprla; to mesto je bilo podrejeno neposredno vladarju; vse je podrejeno enemu cilju ♦ lingv. podrejeni pomen // publ. nepomemben, nevažen: podrejena vloga nekaterih držav v svetovnem gospodarstvu; opravljati podrejena dela; sam.: neprijazno ravnati s podrejenimi ♪
  6.      podréjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: skušal ga je podrejati; noče se več samo podrejati; starše je spoštoval in se jim popolnoma podrejal / podrejal se je njegovim ukazom 2. navadno z dajalnikom delati, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: zasedene pokrajine so podrejali matični deželi / vse je podrejal svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom delati, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: osebne koristi je podrejal skupnim b) odvisno: podrejati vožnjo prometnim pravilom ♪
  7.      podréti  -drèm in -dêrem dov., stil. poderó; podríte in poderíte; podŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podreti drevo, drogove; podreti keglje / živina je podrla plot; domine so se podrle / ekspr.: zaletel se je vame in me skoraj podrl; na prehodu za pešce ga je podrl avtomobil povozil, poškodoval // ekspr. ustreliti, ubiti: podreti medveda; podrl je več sovražnikovih vojakov / podrl ga je strel iz puške 2. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: plaz je podrl vse hiše v vasi; kozolec so podrli; most se je podrl / podreti skladovnico drv / streha na hiši se je podrla // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podreti zidarski oder / podreti šotor / podreti stojnice 3. sparati: podreti obleko / podreti jopico 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: podreti ravnotežje / podreti komu upanje, veselje; brezoseb. v njej se je nekaj podrlo 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: podrl je ves učinek nastopa; podreti komu ugled // redko razveljaviti: podreti pogodbo; podreti zaroko 6. ekspr. čustveno zelo prizadeti: žalostna novica ga je podrla / skrbi so jo skoraj podrle ● ekspr. že kozarec vina ga podre hitro se opije; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. podreti rekord preseči; vulg. veliko žensk je že podrl spolno občeval z njimi; otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. ne grem, pa če se svet podre nikakor ne grem podŕt -a -o: podrt zid; podrto drevo; upanje še ni podrto ♪
  8.      podróčje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: alpsko področje Slovenije; gozdnato področje / ledeniško področje; naftno področje; prepadno področje / padavinsko področje; poplavno področje; potresno področje; sušna področja; področje širjenja bolezni / dvojezično področje na katerem se govorita dva jezika; urbanizirano področje; gospodarsko zaostalo področje / publ., z oslabljenim pomenom uživati ugled na mednarodnem področju mednarodni ugled // ozemlje, na katerem je, se opravlja določena dejavnost: industrijsko, turistično področje; poljedelsko področje / naselitveno področje; zasedbeno področje / dostavno področje pošte // ozemlje okoli kakega središča: gospodarska vloga Ljubljane in ljubljanskega področja // ozemlje, kraj sploh: raziskati področje na obeh straneh reke; naseliti se na področju pod Alpami / volilna enota obsega področje petih občin / leteli smo nad področjem Azorov nad Azori 2. prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv; območje: področje sevanja; področje privlačnih sil planetov / letalo je zelo hitro izginilo iz vidnega področja 3. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost: opredeliti področje znanosti; njegovo raziskovalno področje je fotosinteza; področje anatomije se loči od področja fiziologije; raziskave s področja stilistike / človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na gospodarskem, političnem, znanstvenem področju; publ. film je postal dobičkonosno področje / postaja milice s posebnim, splošnim delovnim področjem; treba bi bilo omejiti področje dejavnosti // dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo: določiti delovno področje inštituta, krajevne skupnosti; izdelava zakonov ne spada v delovno področje teh organov v pristojnost / razširiti svoje področje dela / publ., z oslabljenim pomenom: boj med različnimi ideologijami se odraža tudi na področju pedagogike v pedagogiki; sodelovanje na področju planiranja pri planiranju 4. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: kolčno področje; ledveno področje; področje lopatice ● publ. nevralgično področje ki povzroča težave, skrbi; publ. vplivno področje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv ◊ biol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; ekon. nerazvito področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. izvoz na konvertibilna področja v države, ki uporabljajo konvertibilno valuto; meteor. področje visokega zračnega pritiska; rad. preskrbovalno področje na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem ♪
  9.      podržáti  -ím dov. (á í) krajši čas držati: podržati kozarec; ob slovesu je podržal njeno roko v svoji; dvignil je steklenico in jo podržal proti luči / podržal ji je ogledalo, da se je lahko počesala; podržati komu plašč / podržali so voz, da se ni prevrnil / podržala je otroka v naročju ♪
  10.      podstáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podstavo: podstavni drog, kamen / to je podstavni pogoj njegove trditve ◊ mont. podstavni voz voz, prirejen za prevoz vozičkov po vpadniku; podvoz; žel. podstavni voziček del tekala, ki omogoča gibanje dolgega železniškega voza v krivinah ♪
  11.      podstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. postaviti, dati pod kaj a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: hitro je podstavil kozarec; pod pipo je podstavila lonec; kjer je streha puščala, so podstavili posode; podstavil je vrečo in zrnje se je vsulo vanjo / spretno mu je podstavil palico b) z določenim namenom sploh: podstaviti desko; podstavil mu je roke in potem še rame, da je dosegel / s kamni so podstavili kolesa, da voz ne bi drsel podložili / ekspr. gmotno podstaviti (gmotno) pomagati 2. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom škodovati; podtakniti: podstaviti dinamit; na železniški postaji so podstavili peklenski stroj / podstavila mu je nogo, da bi se spotaknil 3. nar. narediti koga bogatega; obogatiti: donosen posel ga je podstavil ● ekspr. podstaviti komu nogo spotakniti ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; nar. podstaviti rezilo, sekiro s kovanjem pripojiti manjkajoči, obrabljeni del podstávljen -a -o: podstavljena bomba je eksplodirala; izogniti se podstavljeni nogi; voda teče v podstavljeno posodo ∙ nar. bil je majhen, a dobro podstavljen čvrst, krepek; knjiž., redko filozofsko podstavljen janzenizem utemeljen ♪
  12.      podvalíti  -ím dov., podválil (ȋ í) 1. z valjenjem spraviti pod kaj: podvaliti hlod / v pretepu ga je skušal podvaliti; brezoseb. težko naložen voz se je močno nagnil in malo je manjkalo, da ga ni podvalilo 2. žarg. podtakniti: trgovec mu je podvalil blago z napako / svojo krivdo je skušal podvaliti drugemu podvalíti se zvaliti se, zakotaliti se: poleno se mu je podvalilo k nogam ♪
  13.      podvojíti  -ím dov., podvójil (ȋ í) napraviti kaj dvakrat tolikšno: letos je podjetje izgubo podvojilo; s tem so podvojili stroške prevoza; cene so se podvojile // ekspr. pomnožiti, povečati: sovražne čete so podvojile aktivnost; tako si bo delo še podvojil / podvojiti pazljivost, prizadevnost; sovraštvo med njimi se je po tem dogodku še podvojilo / podvojiti korake pospešiti hojo ◊ mat. podvojiti število pomnožiti z dva; šah. podvojiti kmeta, trdnjavi postaviti dva kmeta, dve trdnjavi iste barve na isto linijo ali vrsto podvojèn -êna -o: podvojen trud; vrnil mu je podvojen znesek; delal je s podvojeno silo; podvojena vrednost; podvojeno število / podvojena črta dvojna ♦ lingv. podvojen soglasnik; prisl.: podvojeno delati, truditi se ♪
  14.      pognáti  -žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik skupščine pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi 2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti 3. narediti, povzročiti a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor 5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat 6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino 7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo 8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale // narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin // začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje // ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic ● žarg. drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano pognáti se 1. začeti se hitro premikati: pognal se je iz hiše, na cesto; s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev; po smučini se je pognal naslednji smučar; letalo se je pognalo navzgor / v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati / pognati se v beg začeti bežati 2. s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: pognati se s čolna na kopno; riba se je pognala za mušico; plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko / pognal se je na konja in ušel / ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil 3. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: dva orjaka sta se pognala name; pognal se je vanj in ga začel daviti 4. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: steza se je strmo pognala v breg / stena pred njimi se je pognala v nebo ● ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se pognàl -ála -o: knjiž. iz tradicije pognala poezija pognán -a -o: pognan stroj; pognan od doma ♪
  15.      pogódba  -e ž (ọ̑) sporazum, soglasje glede kakih določil ali obveznosti: pogodba se izteče; razveljaviti, skleniti, spremeniti pogodbo; odstopiti od pogodbe; urejati zadeve s pogodbo; kršitev pogodbe; veljavnost pogodbe / avtorska pogodba; darilna pogodba; dolgoročna pogodba; ladjarska pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter; meddržavna pogodba; ratificirati mirovno pogodbo; najemna pogodba; zunanjetrgovinska pogodba // listina o tem sporazumu: napisati, podpisati, prebrati pogodbo ◊ adm. delovna pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. kupoprodajna pogodba; filoz. družbena pogodba v idealistični filozofiji s katero se prenese suverenost posameznika na državo, ki jo predstavlja (absolutistični) vladar ali voljeni predstavnik ljudstva; fin. kreditna pogodba; jur. ovreči pogodbo; hranitvena pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo; kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci; mandatna pogodba o opravljanju poslov za druge, naročilo; polit. avstrijska državna pogodba 1955. leta sklenjena pogodba o neodvisnosti in nevtralnosti Avstrije, katere 7. člen določa pravice slovenske manjšine v Avstriji; skleniti nenapadalno pogodbo; zgod. senžermenska pogodba 10. septembra 1919 sklenjena mirovna pogodba med zavezniki in Avstrijo ♪
  16.      pogòn  -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od pognati: vodna energija se uporablja za pogon mlinov, turbin; gorivo za pogon raket 2. navadno s prilastkom kar omogoča delovanje, premikanje kake naprave ali dela naprave: ta stroj ima električni pogon; šivalni stroj na nožni pogon; vozilo na bencinski, motorni pogon, z bencinskim, motornim pogonom / vozilo brez lastnega pogona // naprava, mehanizem, ki prenaša energijo od enega dela stroja na drugega: montirati pogon na zadnja kolesa 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža začetek premikanja, delovanja: spraviti motor, stroj v pogon / mlatilnica je že v pogonu / publ. naša prva jedrska elektrarna bo šla kmalu v pogon bo začela obratovati, delati 4. publ. obrat, oddelek: tovarna ima pet pogonov 5. knjiž. zagon, polet: misel na dom mu je dajala moči in pogona / užaljenost je bila zadnji pogon za to dejanje spodbuda 6. knjiž. iskanje, zasledovanje koga z namenom odvzeti mu svobodo: organizirati pogon za ubežniki / okupator je začel pogon na partizane hajko / antisemitski pogoni množična preganjanja, uničevaja 7. lov. skupen lov, pri katerem gonjači ali psi gonijo divjad pred stojišče lovca: udeležiti se pogona; pogon na divje prašiče, zajce ● redko pogon za denarjem gonja; publ. razstava potrjuje kiparjev pogon naprej njegov razvoj, napredek ◊ fot. naprava, mehanizem, ki omogoča premik filma v filmski kameri ♪
  17.      pogónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogon: a) pogonska energija, sila / pogonsko gorivo, sredstvo / pogonski mehanizem; pogonska naprava / pogonski jermen jermen, ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico; pogonska raketa raketa, ki poganja vesoljsko vozilo zunaj gostejših plasti ozračja; pogonsko vozilo vozilo s pogonskim motorjem b) publ. po njegovem je to pogonska sila človeškega napredka c) pogonski inženir obratni inženir ◊ mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; strojn. pogonski motor, stroj motor, stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo; teh. pogonska celica celica v vesoljskem vozilu, ki pridobiva elektriko za delovanje merilnih naprav, radijskih zvez; pogonsko drogovje drogovi pri lokomotivi, ki prenašajo pogonsko silo z bata na kolesne dvojice; pogonska kolesa kolesa, ki ženejo vozilo ♪
  18.      pogrében  -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pogreb: pogrebni govor, obred; pogrebni sprevod, voz; ekspr. pogrebne ceremonije; pogrebna koračnica; pogrebne pesmi, slovesnosti / pogrebni stroški; pogrebni zavod / ekspr. pogrebni možje pogrebniki // ekspr. neživahen, žalosten: odgovorila mu je s tihim, pogrebnim glasom; dekle s pogrebnim obrazom ♪
  19.      pogúzniti se  -em se dov. (ú ȗ) nar. zahodno zdrseti, spustiti se po zadnjici: otrok se je poguznil s peči; pren. s strmine nad cesto se je poguznilo za voz zemlje ♪
  20.      pojáta  -e ž (ȃ) 1. nar. pokrit prostor med hišo in gospodarskim poslopjem za shranjevanje vozov, kmečkega orodja: zapeljati voz v pojato 2. star. koliba, koča: med nevihto so se zatekli v pojato sredi polja / stražarska pojata ♪
  21.      pójeta  -e ž (ọ̑) nar. prekmursko pokrit prostor med hišo in gospodarskim poslopjem za shranjevanje vozov, kmečkega orodja: skozi pojeto je stekel za hišo ♪
  22.      poklícen  -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poklic: moj poklicni tovariš; poklicni uspehi; poklicne dolžnosti, težave, zahteve; njegove poklicne izkušnje / poklicno delo / poklicna bolezen; poklicna etika; poklicna izobrazba; poklicno usposabljanje / poklicni igralec, lovec; amaterski in poklicni vozniki; poklicna plesalka / poklicno gledališče gledališče s poklicnimi igralci / poklicne skupine; poklicna struktura staršev teh otrok; poklicno združenje ∙ ekspr. ti si poklicni bedak velik; evfem. poklicna služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka ♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih; poklicno usmerjanje; šol. poklicna šola šola, ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela poklícno prisl.: veliko poklicno dela; poklicno mora prevoziti vsak dan dvesto kilometrov ♪
  23.      pokopalíšče  -a s (í) 1. navadno ograjen prostor za pokopavanje mrličev: razširiti, urediti pokopališče; pogrebni sprevod je zavil na pokopališče; opuščeno, vaško pokopališče / partizansko, vojaško pokopališče / v osmrtnicah pogreb bo ob 16. uri na domače pokopališče ∙ ekspr. kmalu se bo preselil na pokopališče bo umrl; vznes. na tem pokopališču počiva znani pesnik je pokopan; vznes. že dva meseca počiva na pokopališču je mrtev, pokopan ♦ urb. parkovno pokopališče na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni // v nekaterih deželah prostor za pokopavanje mrtvih bitij sploh: pasje pokopališče 2. ekspr., s prilastkom prostor za odlaganje starih, neuporabnih vozil: ladijsko pokopališče; pokopališče avtomobilov ♪
  24.      pokopávati  -am nedov. (ȃ) 1. navadno z določenim obredom dajati, polagati truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokrivati: pokopavati mrtvece / na tem pokopališču več ne pokopavajo / ko je videl pogrebni sprevod, je vprašal, koga pokopavajo ♦ arheol. pokopavati v gomilah; etn. pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku v sprevodu vozi lutka iz slame in cunj in nato vrže v vodo, sežge 2. ekspr. delati, povzročati, da je kdo deležen neprijetnih, hudih posledic: s takimi izjavami ga pokopavate ♪
  25.      pokràj  tudi pôkraj predl. (ȁ; ó) star., z rodilnikom ob, zraven: zavozil je v sneg pokraj ceste ♪

   1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA