Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vos (26-50)

26.      voščílnica  -e ž (ȋ) vizitka, razglednica za pisanje voščil: kupiti voščilnice; podpisati se na voščilnico; barvne, tiskane voščilnice / božična, novoletna voščilnica // redko voščilo na taki vizitki, razglednici: napisati, sestaviti voščilnico ♪
27.      voščílo  -a s (í) 1. besedilo, izraz, s katerim se vošči: pisati, poslušati voščila; pismeno, ustno voščilo; razglednica z voščili / novoletno voščilo / srečno novo leto, dober tek in druga voščila / kot vljudnostna fraza sprejmite iskrena voščila 2. kar se vošči: voščilo se ni izpolnilo ♪
28.      voščíti ¹ in vóščiti -im dov. in nedov. (ȋ ọ́) 1. izraziti komu dobre želje ob prazniku: tudi sosedje so prišli voščit; voščiti za rojstni dan, god; voščiti za praznik(e); pismeno, ustno voščiti // izraziti komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega: voščiti srečno novo leto; voščiti komu vse najboljše / voščiti dobro jutro, dober večer / dober dan voščim, je rekel / voščiti komu lepo nedeljo, srečno pot želeti; dober tek voščim 2. star. privoščiti: voščiti komu uspeh / takega trpljenja še sovražniku ne voščim / voščiti komu prijazno besedo ● ekspr. on je zmeraj pripravljen komu z nožem, s sekiro dobro jutro voščiti koga grobo napasti, glasno ošteti; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo ♪
29.      voščíti ² in vóščiti -im nedov. (ȋ ọ́) mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosek vóščen -a -o tudi voščèn -êna -o: voščena površina ♪
30.      ávtoizvóšček  in ávto izvóšček -čka m (ȃ-ọ̑) raba peša voznik taksija: kot avtoizvošček je prav dobro zaslužil ♪
31.      bahávost  -i ž (á) lastnost bahavega človeka: poznali so bahavost tega človeka; sama bahavost ga je / te besede so prazna bahavost ♪
32.      barvoslóvje  -a s (ọ̑) nauk o barvah in tehniki barvanja ♪
33.      bêbavost  tudi bébavost -i ž (é; ẹ́) duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu ♦ med. starostna bebavost ♪
34.      berljívost  -i ž (í) lastnost berljivega: slaba berljivost zapisa / velika berljivost romana ♪
35.      bistroglávost  -i ž (ā) lastnost bistroglavega človeka: njegova bistroglavost ga je presenetila ♪
36.      blaznívost  -i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost ♪
37.      blebetávost  -i ž (á) slabš. lastnost blebetavega človeka: njena blebetavost mu preseda ♪
38.      bledíkavost  -i ž (í) neizrazita bledica ♪
39.      bleščávost  -i ž (á) knjiž. lastnost bleščavega: bleščavost snega jemlje vid ♪
40.      blodnjávost  -i ž (á) psiht. bolezensko duševno stanje z blodnjami ♪
41.      bojazljívost  -i ž (í) lastnost bojazljivega človeka: zaveda se svoje bojazljivosti; prirojena bojazljivost ♪
42.      boléhavost  -i ž (ẹ́) stanje bolehavega človeka: bolehavost mu je podrla vse načrte; trdovratna bolehavost ♪
43.      bolščávost  -i [u̯š] ž (á) med. izbuljenost oči: bolščavost pri bazedovki ♪
44.      bradavíčavost  -i ž (í) redko pojavljanje, obstajanje bradavic ♪
45.      brázdavost  -i ž (á) redko lastnost, značilnost brazdastega: brazdavost obraza ♪
46.      brbljávost  -i ž (á) ekspr. lastnost brbljavega človeka: ne sramuje se svoje brbljavosti ♪
47.      brbrávost  -i ž (á) ekspr. lastnost brbravega človeka ♪
48.      brezglávost  -i ž (ā) ekspr. lastnost brezglavega, nepremišljenega človeka: njihova brezglavost jih je pogubila; v njegovih letih je to višek brezglavosti / brezglavost in nesposobnost politike // brezglavo, zmedeno stanje: povsod sta vladala nered in brezglavost ♪
49.      brljávost  -i ž (á) ekspr. slabovidnost: težko je z njim zaradi njegove brljavosti ♪
50.      búlavost  -i ž (ú) lastnost, značilnost bulavega: bulavost kože ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226