Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vos (126-150) 
- dvóstópen -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑) 1. nanašajoč se na dvostop: dvostopna kolona vojakov 2. dvostopenjski: dvostopni razvoj ♦ jur. dvostopno sojenje; strojn. dvostopni menjalnik ♪
- dvóstôpenjski -a -o [pǝn] prid. (ọ̑-ō) ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj ◊ jur. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim ♪
- dvóstrán in dvóstràn -ána -o prid. (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȁ ọ̑-á) dvostranski: dvostrano ogledalo ♪
- dvóstránkarski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki ima dve politični stranki: dvostrankarski sistem / dvostrankarska vlada ♪
- dvóstránost -i ž (ọ̑-ā) lastnost, značilnost dvostranskega: dvostranost ogledala / dvostranost proizvajalčevega dela ♪
- dvóstránski -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na dve strani: dvostranska krtača; dvostransko ogledalo / dvostransko veslo veslo z dvema lopatama / dvostranski dogovor, sporazum; dvostranska pogodba; dvostranski odnosi med državama ◊ čeb. dvostranski čebelnjak čebelnjak, pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; filat. dvostransko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčata samo dva vzporedna robova znamk; obrt. dvostranska pletenina dvolična pletenina; strojn. dvostranski bat bat, ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo dvóstránsko prisl.: dvostransko obvezna pogodba ♪
- dvóškŕgar -ja m (ọ̑-ȓ) nav. mn., zool. glavonožci z enim parom škrg, Dibranchiata ♪
- dvóštevílčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) mat. ki je iz dveh številk: dvoštevilčno število ♪
- frfrávost -i ž (á) ekspr. lastnost površnega, lahkomiselnega človeka: očital ji je frfravost / mladostna frfravost ♪
- ganljívost -i ž (í) lastnost, značilnost ganljivega: ganljivost slovesa ♪
- gárjavost -i ž (á) garje: garjavost se je razširila / zaradi garjavosti se ga izogibajo ♪
- gibljívost -i ž (í) lastnost, značilnost gibljivega: gibljivost mišic; gibljivost v sklepih / omogočiti soigralcem v napadu večjo gibljivost / velika gibljivost prebivalstva ♪
- ginljívost -i ž (í) star. ganljivost: prevzela jo je ginljivost njegovih besed ♪
- gízdavost in gizdávost -i ž (í; á) raba peša lastnost, značilnost človeka, ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: motila jo je njegova gizdavost / rad je imel eleganco, sovražil pa je gizdavost; ženska gizdavost ♪
- glavosèk in glavosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: ustaški glavoseki 2. zastar. obglavljenje: bil je priča glavoseku ♪
- glístavost in glistávost -i ž (í; á) pojavljanje, obstajanje glist v organizmu: bolehati za glistavostjo; pregledi so pokazali visok odstotek glistavosti pri otrocih ♪
- gliščávost -i ž (á) redko glistavost: neodpornost zaradi gliščavosti ♪
- gnetljívost -i ž (í) lastnost gnetljivega: gnetljivost ilovice ♪
- gnídavost -i ž (í) lastnost gnidavega: gnidavost lasišča ♦ agr. gnidavost sira ♪
- góbavost -i ž (ọ́) kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane: zboleti, umreti za gobavostjo ♪
- gobezdávost -i ž (á) pog., slabš. lastnost človeka, ki (rad) veliko, predrzno govori: motila ga je njegova zaletava gobezdavost ♪
- godrnjávost -i ž (á) lastnost godrnjavega človeka: bil je znan po svoji godrnjavosti / v hipu ga je minila vsa godrnjavost ♪
- goljufívost -i ž (í) lastnost goljufivega človeka: zagovarjal se je zaradi goljufivosti ♪
- gólšavost -i [u̯š] ž (ọ́) bolezensko povečanje žleze ščitnice: preprečevanje golšavosti ♪
- gorljívost -i ž (í) lastnost gorljivega: vnetljivost in gorljivost nekaterih snovi ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
